Vetrinjska ulica ima dva obraza. Če stojimo na križišču z Jurčičevo ulico, se proti Grajskemu trgu kaže kot pretočno in živahno srečevališče, v smeri proti Elektru Maribor oziroma Ulici kneza Koclja pa, kot govorijo tamkajšnji ponudniki, "mrtva, slepa" ali "ulica strahov". Zlasti v popoldanskih urah, ko gre domov mladina in delavci. Sicer pa ta del mesta pestijo podobni problemi kot drugod v centru - pomanjkanje strank in parkirišč, zaradi česar so trgovci črnogledi in imajo občutek, da "mesto crkuje".
Dvojna merila
Večino izredno moti, da na ulici ne smejo postavljati nikakršnega oglasnega materiala, s katerim bi lahko mimoidoče bolj opozorili nase in na to, da Vetrinjska vendarle je vredna pozornosti. Pravila je zaradi lepše podobe mesta postavil župan Saša Arsenovič, trgovci pa se znajdejo po svoje. Nekateri so izobesili promocijske zastave, drugi so table prestavili na pragove svojih lokalov ali fasade hiš, tja nekateri obešajo celo lutke z oblačili. A to ni to, pravijo trgovci.
"Ko gre kdo po ulici, v lokal niti ne pogleda. Tabla na ulici te vsaj preseneti in spomni, da smo tu. Vetrinjska mi zdaj več nič ne da, ne vem, če na teden z ulice vstopi ena stranka, delam samo na naročanje in če ne bi imel rednih strank, bi lahko zaprl," prepoved še posebej jezi Aleša Zagradišnika iz Frizerstva Gulaž, ki je bil med domačini in tudi turisti znan po svoji A-tabli pred vrati salona, na kateri je pisalo, da frizer ve več kot google. Ker je sprva ni želel umakniti, je dobil globo v višini 2700 evrov, a je ni poravnal, pravi. "Gostinski lokali table lahko imajo, ker plačujejo vrt. Jaz je ne smem imeti zaradi lepšega videza mesta, čeprav sem jo tudi pripravljen plačati," občinske logike ne razume frizer, ki razmišlja, da bi lokal kupil na Taboru, kamor bi se lahko stranke za razliko od Vetrinjske pripeljale z avtom. "Na Vetrinjski mislim, da najbolj 'laufa' temu, ki ima menzo Tri faze in kafič Štekdoza. Vsi hodijo tja in vsakega zavohaš, da je bil tam," je prepričan sogovornik, ki sicer pokritizira svoje sosede, ko pravi, da svoje trgovine odpirajo po navdihu, če dežuje, pa da jih sploh ne.
"Dobil sem kazen pri Tkalki, Arsenovičev kombi je ne dobi"

Mnogi na ulici so ogorčeni tudi nad redarji, ki da so na tem območju neprestano prisotni in navadnim smrtnikom ne popuščajo niti za milimeter. "Dobil sem kazen pri Tkalki, Arsenovičev kombi je ne dobi," brez dlake na jeziku izpostavi Zagradišnik.

Po enem letu obupali v prodajalni elektronskih cigaret
Na Vetrinjski ulici, ki je ime dobila po Vetrinjskem dvoru, ta pa po cistercijanskemu samostanu v Vetrinju, v preteklosti pa se je imenovala tudi Poštna ulica, se sicer ponudniki kar pogosto menjujejo. Po enem letu je tam pravkar obupala prodajalna elektronskih cigaret in oblačil Mck Puffs, z junijem se, z upanjem, da bo bolje, seli na Gosposvetsko.

"Tukaj ni nič takega, kar bi privabljalo ljudi, vsaj kakšna gostilna, miza ... Najbolj nas moti, da zunaj ne sme biti nikakršne reklame - table, stola, ne sme se postaviti ene rože, okrasja, ničesar. Ljudje niti ne hodijo tu mimo, pridejo le namensko, ko opravijo nakup, gredo, sprehajalci pa logično, da gredo tja, kjer se nekaj dogaja," prodajalka Renata Donko pripoveduje, da je v njihovih trgovinah v drugih mestih veliko bolje. Povrhu so imeli več poskusov vlomov, nazadnje je nepridipravom tudi uspelo izprazniti vso trgovino.
Nov teden, nova ulica
V seriji člankov o ulicah v središču Maribora smo že izmerili utrip na Partizanski cesti, v Gosposki ulici, na Koroški cesti in v Slovenski ulici. Sledita še zgodbi iz Jurčičeve in Poštne ulice. Preverili bomo, kako živijo tamkajšnji ponudniki blaga in storitev, koliko je še klasičnih trgovinic in zakaj mnoge odhajajo, pa tudi, zakaj je toliko praznih lokalov in kaj v centru sploh še uspeva.
Pojedina med ropom
O ropih in poskusih ropov na Vetrinjski pričajo tudi drugi. Nekaj tednov nazaj je nekdo vdrl v prodajalno palačink Sladki kotiček in si kar na licu mesta pripravil pojedino ter zalogo pijače ter hrane odnesel domov, a ga je policija dobila in jim del robe celo vrnila, pove Dejan Milosavljević, ki z ženo od novega leta pelje omenjen lokal, ki je v prostorih nekdanjih Miklavških pekarn. Večino dneva sicer sameva, saj so stranke z ulice redke, nekaj posla je na račun dostave le ob koncih tedna in ob popoldnevih.
"To je čudna, slepa ulica. Ves stari del Maribora je brezvezen, nisem pričakoval, da bo tako slabo. Ljudje samo hodijo, gledajo, verjetno je kriva kriza. Kolegi peki pravijo, da ljudje varčujejo pri pecivu za evro in pol, kaj šele pri nas, kjer imamo zaradi kvalitetnih sestavin palačinke od štiri do šest evrov," je razočaran sogovornik, sicer iz Srbije.
"Če tako pogledaš po ulici, je v zgornjem delu še živahno, tu doli pa, kot da smo garjavi. Tu smo pet let in vidimo, da je vedno slabše, pa ne vem, zakaj. Je pa problem s parkiranjem, stranke se pritožujejo, da je predrago. Poletna sezona nam je pokrivala manko iz zimskega časa, sedaj pa tudi turistov ni več toliko na tej ulici," tudi Hermina Kumer iz butika Monro pravi, da le še životarijo in bi že zdavnaj zaprli, če lokal ne bi bil lastniški. "Na celi ulici ni koša za smeti, vsak dan pometam smeti kot cepec. Javna razsvetljava enkrat gori, drugič ne. Nič se ne dogaja, nič se ne ukrepa," pa se jezi Željko Salapura, prav tako iz butika Monro, ki se zgraža tudi nad že dlje časa prazno in razpadajočo zasebno stavbo na številki 11, kjer je bila nazadnje prodajalna sendvičev in je v tako slabem stanju, da so okoli nje potegnili opozorilni trak.

Skriti kafič in erotična trgovina
Na Vetrinjski ulici sicer nismo opazili drugih praznih lokalov. Brez življenja pa deluje hiša na številki 9, vendar videz vara. Kdor je tam domač, ve, da se za visoko živo mejo skriva kafič Velbar, ki ima dostop s stranskega Tkalskega prehoda, saj je glavni vhod z Vetrinjske zaklenjen. "Sem rekla, naj bo na sto lokalov, ki so na odprtem in kjer se ljudje kažejo, eden tak, kjer se lahko skrijejo ... Vsakomur tudi ne paše, da ga mimoidoči gledajo med malico," točajka Mira Kek pojasnjuje, zakaj je njen lokal povsem neizpostavljen.

V centru Maribora dela že 15 let in opaža, da se mesto razvija, a pravi, da se promet po covidu nikakor ne vrne v prejšnji obseg, zlasti zvečer, ko ga sploh več ni. Na občino pa apelira, naj ustavi mladoletnike na skuterjih in skirojih, ki da z veliko hitrostjo divjajo z Vetrinjske proti centru in ogrožajo pešce. Ulica je sicer prometna tudi zaradi dostavljavcev, ki avtomobile parkirajo pri Elektru Maribor, nato pa z električnimi skiroji pobirajo oziroma dostavljajo naročila.
Odmaknjena lokacija po svoje ustreza tudi erotični trgovini Venera Shop, saj tudi njeni kupci ne želijo biti vsem na očeh. Tamkajšnja prodajalka Ina Kidrič razmišlja, da Vetrinjska morda manj ljudi pritegne zaradi specifične ponudbe, tam so namreč poleg njih še lovska trgovina, trgovina z izdelki iz konoplje, pa z medicinskimi pripomočki, dobrodelna trgovina Sonček ... "Tu ni niti uličnih umetnikov," še opaža. Njena kolegica Darja Verdonik pa pojasnjuje, da Venera Shop dobro posluje, da pa je večen problem parkiranje. Zato apelira, da občina v bližnji Ulici ob jarku spet uvede več parkirnih mest za pol ure, zdaj sta na voljo le dva, največ za 20 minut. "Stranke se bojijo pustiti avto, ker jih odvažajo, kot da čakajo, kdaj bo kdo napačno parkiral. S tem je še manj ljudi tukaj. Ni prav, da občina gleda samo, kako bo 'kasirala'," opozarja Verdonikova.

Pogrešajo koše za smeti
Odsek od Jurčičeve ulice proti Grajskemu trgu, kot rečeno, bolje živi. Dotok ljudi zagotavlja tekstilni gigant H&M in tudi pravkar prenovljena slaščičarna Iglu. Njen natakar Alimir Ademi pravi, da dobro živijo, pogrešajo le dogajanje v večernih urah. Ostali pa si nasploh želijo več strank, tudi v zlatarni Kačinari, ki se ponaša z dolgo tradicijo.
"Veliko ljudi je na kavicah, vendar to niso naše potencialne stranke. Mi živimo zgolj od napovedanih strank, naročil in popravil. Največja težava je z vidika parkiranja, tu se vsaka stranka potoži, da je treba hitro, hitro opraviti. Tudi ko pridejo po popravljen nakit, sploh ne moreš povedati, kar bi rad, ker je vse na 'šus'. Pa ponudba bi lahko bila morda bolj zanimiva, center mora imeti dušo, ponudbo, kot je ni nikjer. Če se trgovine ponavljajo, so take kot v trgovskih centrih, kjer je parkiranje zastonj, je mestno jedro nezanimivo," je razmišljala Klara Kačinari. Podobno pove tudi Leonard Avgustini iz sosednje zlatarne Al. "Zelo zelo je slabo, in to se že dolgo vleče. Naša dejavnost je specifična - ko delajo vsi, delamo še mi, ko drugi ne delajo, mi delamo še manj. Ne moremo pričakovati prometa pri tako nizkih pokojninah, mladine pa nakit več ne interesira," pripoveduje.

Dokaj zadovoljni pa so v trgovini Alma Ras, tekstilni blagovni znamki iz Sarajeva. Opažajo pa, da jim lokacija več ne zagotavlja novih strank, zato razmišljajo o razširitvi v Europark. "Lokacija ni slaba, tudi ulica je dokaj prehodna. Se pa lokali okoli nas zapirajo in to moti in odvrača ljudi," razlaga prodajalka Lidija Kuplen. Tudi ona si želi bolj urejene ulice, s kakšnim košem za smeti in več stojali za kolesa, ki jih zdaj obiskovalci Igluja parkirajo tudi ob izložbo njene trgovine. In računa, da se bo mesto in posel v njem prebudil z lepšim vremenom.
"Tu ni niti uličnih umetnikov"

O dekoraciji odloča komisija
Na Mestni občini Maribor se odzivajo, da oglasni material na ulicah prepoveduje odlok o rabi javnih površin, ki so ga sprejeli mestni svetniki. "Postavitev A-panojev je bila prepovedana predvsem iz prometnovarnostnih razlogov, saj so po večini nelegalno postavljeni panoji onemogočali promet pešcev in kolesarjev, zaradi neenotnosti pa so bili tudi estetsko sporni," so povedali, niso pa se izjasnili, ali oziroma zakaj lahko imajo tovrstne table gostinski vrtovi. So pa navedli, da je pred lokali dovoljeno postavljati predmete, ki bi s svojo podobo izboljšali celostno podobo ulice, denimo cvetlična korita, vendar o postavitvi odloča komisija za rabo javnih površin.
Občina z Vetrinjsko, kjer ima v lasti deset poslovnih prostorov (vsi so zasedeni) in Vetrinjski dvor, nima posebnih načrtov, si pa, tako piar služba, "prizadeva za njeno oživitev s kakovostnimi in raznovrstnimi vsebinami".
















