Desetletja s prometom, hrupom in umazanijo obremenjena Koroška cesta je zdaj na odseku med Glavnim trgom in tržnico na Vodnikovem trgu lepa, tiha, zlikana ulica. Če pustimo ob strani prometne zagate, je mesto s prenovo Koroške nedvomno dobilo novo kakovost. Na njo so se vrnili sprehajalci, vrstijo se prenove fasad, po drugi strani pa je to tudi ulica praznih, zanemarjenih lokalov. Ti dajejo vedeti, da je Koroška daleč od tega, da spet postane trgovsko-storitveno uspešna točka mesta, kot so bila pričakovanja in kot je že bila nekoč - ne nazadnje je bila kot Markt (trg) prvič omenjena že leta 1315.
Dotolkla jih je prenova Lenta
Na Koroški najdemo zelo različne dejavnosti - trgovine z oblekami, čevlji, prehranskimi dopolnili, lonci, tapetniškim blagom in zavesami, mesninami, pa hotel, bistro, pekarno, kebab, Kulturni inkubator, celo posrednika za rabljena vozila in Fotografski muzej ter po novem knjigarno. Čeprav je Koroška sedaj "krasna", je s poslom oziroma obiskom slabo, pravi večina ponudnikov. Preureditev v pešcono je odnesla stranke, ker več ni dostopa z avtomobili, ne avtobusi, dela na Lentu, kjer ni parkirišč in predvidoma več ne bo možno parkirati, pa so pritok kupcev še zmanjšala. Hkrati so parkirišča na bližnjem Slomškovem trgu vedno zasedena, sploh pa ljudje, še zlasti za krajši opravek, niti niso pripravljeni plačati polne ure parkiranja, pripovedujejo sogovorniki. Svoje je naredila tudi pandemija.
Nov teden, nova ulica
V seriji člankov o ulicah v središču Maribora smo ta teden izmerili utrip na Partizanski cesti in v Gosposki ulici, sledijo pa še zgodbe s Slovenske, Jurčičeve in Vetrinjske ulice. Preverili bomo, kako živijo tamkajšnji ponudniki blaga in storitev, koliko je še klasičnih trgovinic in zakaj mnoge odhajajo, pa tudi, zakaj je toliko praznih lokalov in kaj v centru sploh še uspeva.
"Vedno težje je preživeti. Glede na to, da je tu mrtva ulica, smo se preusmerili v spletno prodajo. Res je veliko mimoidočih, vendar to so bolj kot ne študentje, ki pa ne kupujejo pri nas," je povedala Simona Greifoner, poslovodja trgovine Natura s prehrambenimi dodatki, zelišči in čaji, ki je na Koroški že 17 let. Pravi, da jo nad vodo držijo stalne stranke, zlasti starejši, ki k njej pridejo tudi po "duševno hrano", mnogi pa do nje tudi ne zmorejo več peš in jim zato izdelke pošilja po pošti. "Koroška je super lepa, vendar, če so jo občinski možje zaprli, bi morali poskrbeti tudi za parkirišča, oddajo občinskih lokalov in ugodne najemnine," pokaže na prazne pritlične prostore okoli njene trgovine. Našteli smo jih deset, od tega je šest občinskih.
Sprehajalci in turisti gledajo, kupijo pa ne
Kmalu bo takih prostorov še več. V kratkem namreč odhaja, kot smo poročali, tudi kultna trgovina Posoda. "Za prebivalce in tudi mene je s prenovo Koroške boljše, za dejavnosti tukaj pa ne. Zdaj smo odvisni od sprehajalcev in turistov. Danes nisem imela še nobene stranke, včeraj eno. To je že životarjenje," je povedala prodajalka emajliranih (pikčastih) posod Slava Bandič.
Z majem bo trgovino zagotovo zaprla tudi Nada Vajngerl, lastnica Euroteksa in Vanade, ki nudita tapetniško blago in zavese. V občinski lokal je prišla pred dvema letoma, ker je mislila, da bo pridobila tudi stranke z ulice, a teh ni. "Odhajamo, ker opremljamo predvsem hotele in za to ni treba, da smo tu, celo ovira nas zaradi omejitev pri dostavi. Sem pa pisala na občino, da bi lokalom, ki se zdaj v centru zapirajo, računali en evro najemnine, da bi nas obdržali, pa so rekli, da to ne gre. Škoda, ker vse te trgovine bomo šle, nove pa ne bodo prišle," je razmišljala sogovornica.
Svoj odhod so v preteklosti že napovedali tudi v Alpini, a nato vseeno ostali. Kako bo v prihodnje, tamkajšnja prodajalka Mateja Milošič ni vedela, je pa povedala, da jim je promet letos precej upadel. "Kljub temu, da ni avtov, pa divjajo s kolesi in skiroji. Ko stopiš ven, moraš paziti, da te kdo ne odpelje," je opozorila trgovka. O padcu prodaje sicer priča tudi Sylë Krasniqi, direktor in solastnik pekarne Drava. "Prej so se ustavljali avti, zdaj so tu samo sprehajalci in turisti, ki gledajo, kupijo pa ne. Če dežuje, pa sploh ni nikogar. Preverjamo druge lokacije, ni več stoodstotno, da bomo tu ostali," je razočaran pek.
Mogoče je čas za simbolično najemnino
Novi ponudniki imajo glede Koroške mešane občutke. V Lokalki, prodajalni z lokalnimi izdelki, po letu dni pravijo, da so zadovoljni, hkrati pa tudi nekoliko razočarani, da ulica ni polnokrvno zaživela. "Želimo si več novih sosedov, odprl se je bistro Lou in knjigarna, to je super, upamo, da se bo še kdo pridružil. Sedaj je kar izziv spraviti ljudi sem," je povedala Špela Lukas, vodja Lokalke, ki razmišlja, da bi bilo smiselno, da bi Koroška postala ulica lokalnih izdelkov in obrtnikov, na Koroški si želi povezovanja s tržnico, kak festival in pozdravlja dogodke, kot je bila lanskoletna razširitev martinovanja tudi na to ulico. "Glede na to, da je toliko prostorov praznih in je bilo toliko javnih razpisov neuspešnih, je mogoče čas, da se ponudi simbolična najemnina, ki se kasneje dvigne oziroma spremeni glede na promet. Ker ljudi je strah, ali bo šlo ali ne, tudi nas je bilo," je še sugerirala.
"Za prebivalce in tudi mene je s prenovo Koroške boljše, za dejavnosti tukaj pa ne"
Da so zadovoljni, čeprav je bilo od januarja do marca, ko je mrtva sezona, težko, pa je govoril Vito Goršič iz bistroja Lou. "Koroška ni Glavni trg, tukaj ni takega pretoka ljudi oziroma so večinoma študenti. Zdaj so sicer začeli prihajati turisti in je bolje," je še dodal.
Ni več hrupa, vrata so lahko vse poletje odprta
Nekaterim pa se je s prenovo Koroške vendarle (še bolj) odprlo. "Boljše je za posel, boljše je za mene. Ni več umazanije in prahu od prometa, prihaja še več kolesarjev, ki se lažje ustavijo, kot so se prej," o tem, da ima dela preveč, pripoveduje Saša Resman iz Bi-cikla, popravljalnice koles, ki obžaluje le, da občina letos ne bo sofinancirala fasad (v zadnjih treh letih se je na ta način na Koroški prenovilo strehe in pročelja petih stavb). Ne pritožujejo se niti pri MM Pandi, kjer nudijo hitro hrano. "80 odstotkov naših strank je sedaj študentov in dijakov. S pešcono in korono se je veliko spremenilo. Prej smo za enak promet delali do enih, dveh zjutraj, sedaj zapremo že ob enajstih zvečer," je razložil Sadat Iljazi.
"Promet tu več ne sme teči! Tako, kot je sedaj, je najlepše. Ni hrupa, vrata so lahko vse poletje odprta. Posel je veliko boljši, k nam zdaj vse leto prihajajo tudi turisti, celo novembra, še zvečer je na ulici kar pestro. Župana je treba pohvaliti, da je naredil nekaj za mesto," se je vse uredilo tudi frizerju Damirju Pavokoviču, katerega družina na lokaciji dela skupno že 73 let. Pravi, da se njegove stranke znajdejo tako, da parkirajo v garažni hiši pod tržnico, kupijo kruh v Hoferju in tako parkirajo zastonj.
Glede prometa na občini pravijo, da ga na Koroški ne bo več, ker bo po Lentu tekel tudi po prenovi, "in sicer v obeh smereh s hitrostjo do 20 kilometrov na uro, od Ribiške naprej proti zahodu pa bo promet enosmeren".
Ponovno občinska dražba in razpis
Odgovornost za to, da Koroška po prenovi ne živi, kot bi morala, nosi tudi nepremičninska politika župana Saše Arsenoviča, da vedeti kar nekaj sicer v izjavah previdnih sogovornikov. Na eni strani je vztrajanje pri izključno tržni logiki, ki je zaradi uvedbe tržnih najemnin z ulice pregnala nevladnika in bukvarno, na drugi nenavadne odločitve, kot je bila paketna prodaja med drugim že zasedenih poslovnih prostorov, nato pa razveljavitev dražbe, uradno zaradi prenizke dosežene cene, neuradno pa zaradi tega, ker kupec, pek Krasniqi, ni bil pogodu županu, ki ima na Koroški svoj hotel in gostilno. Posledica vsega tega sta dva prazna prostora več (bukvarna in nekdanja galerija Epeka), splošna negotovost občinskih najemnikov in številne teorije, zakaj take poteze.
Na občini napovedujejo, da bodo nepremičnine iz lanskoletne dražbe spet prodajali letos, deloma pa tudi prihodnje leto, za preostale nezasedene poslovne prostore pa že ta mesec objavili nov javni razpis za oddajo. Ti doslej niso bili ravno uspešni. Poleg tega nameravajo prostore nekdanje galerije Epeka na Koroški 8 obnoviti in jih nameniti pisarnam ter info točki Zavoda za turizem. To je tudi edina predvidena občinska investicija v ulici, kjer ima MOM kar 22 poslovnih prostorov, 15 je uličnih lokalov. Najemniki so glede najemnih razmerij z občino redkobesedni, nekaterim se je povišala najemnina, a jih bolj kot to moti, da so tudi nujne sanacije na njihovih plečih, investirati pa si v večinoma dotrajane prostore - nekateri nimajo niti tekoče vode - zaradi negotovih razmer tako ne upajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
