Gosposka ulica, nekoč najbolj znana trgovska ulica v Mariboru, je še danes osrednja mestna ulica s številnimi trgovinicami. Našteli smo kar 56 delujočih, pet je zaprtih. Ima veliko obiskovalcev, veliko sprehajalcev, a je med njimi bolj malo naključnih kupcev. Ulica je najbolj živahna do zgodnjega popoldneva, nato je bolj zatišje. Tudi zato imajo trgovine različen delovni čas.
Gosposka je ulica novih začetkov, takšnih, ki vztrajajo tudi že več kot sto let, in poslovnih zaključkov, ki jih žalostno prikazujejo prazni polepljeni prostori. Na eni strani z urejenimi fasadami, na drugi z grafiti porisanimi pročelji. Mnogi izpostavljajo, da je ulica neestetska, s preveč razpršeno vsebino, brez rdeče niti, razpoznavnosti, da bi nekatere izložbe potrebovale več vloženega truda, izobešena oblačila in polni prodajni zabojniki pred trgovinami pa da ne sodijo na ulico, ki nosi tako gosposko ime. Čeprav ni kot nekoč, so mnogi z delom in življenjem zadovoljni, bi si pa želeli več dogajanja v mestu, kajti vsak dogodek se jim pozitivno pozna.
Nov teden, nova ulica
V seriji člankov o ulicah v središču Maribora smo prejšnji teden izmerili utrip na Partizanski cesti, sledijo pa še zgodbe s Koroške ceste, Slovenske, Jurčičeve in Vetrinjske ulice, ki iščejo svojo identiteto vse od odprtja Europarka in sprememb navad potrošnikov, ki se želijo pripeljati do vrat, vse bolj pa tudi nakupujejo prek spleta. Preverili bomo, kako živijo tamkajšnji ponudniki blaga in storitev, koliko je še klasičnih trgovinic in zakaj mnoge odhajajo, pa tudi, zakaj je toliko praznih lokalov in kaj v centru sploh še uspeva.
Manjka trgovina z moškimi oblačili
"Gosposka je glavna ulica mesta in je bila nekoč sinonim elegance. To bi morala biti ulica z outleti, butiki z blagovnimi znamkami. Zagotovo ne prestižnimi, taki tudi v Maribor ne bi prišli, ker vemo, do kod sežemo, pač pa višji srednji razred. Na to ulico ne sodi kitajska roba, pa nimam nič proti njim. Manjka trgovina z moškimi oblačili. V celem centru Maribora ni niti ene, kjer bi moškega oblekli in obuli od glave do pete," meni Majdica Slana iz trgovine Jones. Prepričana je, da bi se morali zgledovati po avstrijskem Gradcu, kjer občina predpisuje urejenost lokalov in omejuje višino najemnine zasebnikom oziroma prazen prostor bolj obdavči, občina pa bi lahko tudi bolj sodelovala pri odstranjevanju grafitov, četudi na zasebnih fasadah, saj gre za podobo mesta, ki je v korist tudi občini.
"To je bila nekoč frekventna ulica, Herren Gasse, danes pa je bolj žalostna ulica. Že podnevi, kaj šele popoldne ali zvečer, ko skorajda straši po njej. Center se je zelo osiromašil, kar nas žalosti, ne zaradi trgovine, zaradi našega mesta," razlaga Vesna Gajić iz trgovine Kuna, ki je v Gosposki že skoraj 40 let. Spomni, da so duša ulice tudi glasbeniki, lutkar na vogalu, pa prodajalke rožic: "Bile so del ulice in so se starale z nami. Tudi to sta čar in mehkoba ulice. Zdaj pa zvončkov, teloha skoraj ne moreš več nikjer kupiti."
"To bi morala biti ulica z outleti, butiki z blagovnimi znamkami. Zagotovo ne prestižnimi, taki tudi v Maribor ne bi prišli"
Sin Goran Gajić se veseli prenovljenega Centa Rotovž in povezave v Gosposko, prepričan je, da bo ulico dodatno predramila. Kot je dobro vplival tudi prenovljeni Glavni trg: "Ko ljudje sedejo na pijačo, potem pridejo še kaj naokoli." Ker je ob sobotah v mestu živahno, bi lahko imeli tedaj podaljšan delovni čas, razmišlja Gajićeva. "Nič ne bo koristilo, če to narediva le eden ali dva, pač pa bi to moral biti dogovor med vsemi in ljudje morajo vedeti, da lahko pridejo."
Zaprle se bodo tri trgovine
Sogovorniki, ki najemajo občinske lokale, povedo, da je občina letos zvišala najemnine, a o tej temi se ne želijo pogovarjati. Bolj gostobesedni so pri težavah zaradi parkiranja v mestu. Te navajajo vsi. Prodajalka v trgovini s čevlji Paprika Gabrijela Pliberšek potrdi govorico, da bodo do konca leta trgovino zaprli. "Delamo dobro, ampak je premalo prometa glede na to, za koliko so se povišali stroški in najemnina. Potrebovali bi več strank, da bi to pokrili, a jih je vedno manj. V času korone so se stranke navadile nakupovati preko spleta ali pa tu pomerijo in potem naročijo preko spleta. Glavni problem pa je parkirišče. Ne samo, da je plačljivo, ni prostih parkirnih mest," pravi Pliberškova. Ker dela sama, dela med tednom do 17. ure. Prav tako je tudi v Mladinski knjigi. Prilagodili so se obisku in padcu prometa. "K nam pride pol družine, ker ata v krogih vozi po mestu in išče parkirni prostor," je ponazorila prodajalka v trgovini Škratek. Ta bo po petih letih med poletjem zaprla vrata in se preselila na Tezno. Ne, ker bi imeli slab promet, pač pa potrebujejo več prostora, večje skladišče in ker bodo tam strankam lažje dostopni.
Za zdaj zaradi dopusta, a trgovino že praznijo, je zaprla vrata trgovina s suho robo. "Tretjo uro sem tu, pa je en moški vstopil in vprašal, ali tudi popravljamo košare. Včeraj sem bila osem ur, vstopili sta le dve ženski. Kako in komu prodati, če nihče ne želi vstopiti v trgovino? Enostavno: če ljudje raje nakupujejo v nakupovalnih centrih, trgovin v mestih pač več ne bo. Kot da se je Maribor ugasnil. Skoraj dve leti smo tu, nekje novembra lani se je začel upad. Ne vem, kaj je narobe, verjetno na splošno inflacija, razmere v državi in po svetu," razmišlja Svetlana Kovačič, ki to zimo zaradi stroškov skorajda ni ogrevala trgovine.
"K nam pride pol družine, ker ata v krogih vozi po mestu in išče parkirni prostor"
Ljudje s težavo odprejo vrata
"Vsaka trgovina, ki se na ulici zapre, se pozna in je udarec za vse nas," položaj opiše Renata Milec, ena od treh prodajalk v trgovini Sariko, kjer dela že 13 let. "Mogoče se bo komu zdelo smešno, ampak je resnica, ko imamo vrata zaprta, vstopi le redkokdo. Včasih se mi zdi, da se ljudem še vrat ne ljubi odpreti. Verjetno pričakujejo, da se bodo sama avtomatično odprla kot v nakupovalnih centrih," opiše.
Od samega začetka že 22 let pa dela v Sariku Mojca Oblak Čelofiga: "Bili smo eksotika in toliko dela je bilo, da nas je pet prodajalk delalo. Danes je dosti manj ljudi. Spremenili so se, stil oblačenja tudi, mi smo spremenili ponudbo. Zelo smo odvisni od turistov, saj je premalo Mariborčanov, ki bi prišli nakupovat v mesto. Pridejo pa iz drugih regij. Pozna se, da so bile včasih v mestu banke in so bančnice skočile med malico v kakšno trgovino." Zelo jasna je, kaj po njenem manjka tej ulici. "McDonald's," izstreli. Pravi, da bi pritegnil mlade in tujce, ki bi se ustavili in zavili še v kakšno trgovino.
Po eni strani so šli dol po ulici, po drugi gor
Prodajalka svetovalka v trgovini Polzela Majda Cizerl se še spominja časov razcveta te ulice, saj je nekoč stanovala na Slomškovem trgu: "Res je bilo veliko ljudi. Ena stran je šla gor, druga dol, tako se je trlo ljudi. Zdaj pa ni več takšne frekvence. Bil je majhen market, kamor smo hodili po sendviče, pa Plavi 9, Vema, Kvik, tu je bil Lilet, trgovina s čevlji. Veliko je bilo vsega, zdaj je tega vedno manj." Danes je Müller edina večja trgovina v središču mesta in edina, kjer lahko določene stvari še kupijo.
Da ulici nekaj manjka, kar bi še bolj pritegnilo ljudi, meni Mojca Fras, ki je 16 let delala v trafiki v Gosposki ulici, kjer je že od leta 1956 tudi loterija. "Na ulici se zelo pozna vreme. Če je sončno, je veliko sprehajalcev, če deževno, mnogo manj. Pa popoldne je včasih pravo mrtvilo. Po koroni je sicer boljše, je več ljudi, tudi mladine, ni pa tako kot pred 20 leti," pripoveduje. Pozna svoje stranke, njihove življenjske zgodbe, a ta teden je prevzela trafiko na Gosposvetski cesti, njeno delo v središču mesta pa je prevzela Sara Trunk, ki v ulici vidi potencial, saj je frekventna in z dolgo tradicijo.
Pred šestimi leti sta v tej ulici začela delati Zasavca zakonca Karel in Dragica Kotnik. Prejšnji mesec sta dejavnost razširila še z zastavljalnico in razburila z izobešenim napisom v angleščini. "To je ime franšize in Nizozemci zahtevajo, da je v vseh 60 poslovalnicah, ki jih imajo po Evropi, enako," pojasnjujeta.
Podjetništvo je tekma na dolgi rok
K živahnejšemu utripu ulice je pripomogla tudi Hiša kruha. "Ko smo prišli v Gosposko, je bilo pusto, žalostno, lokali so bili večinoma zaprti. Nato so se napolnili, sedaj ulico spet zapuščajo trgovine. Nihanja so. Mislim pa, da odkar smo mi tu, je tudi več ljudi na ulici. Pridejo k nam in obiščejo še druge lokale," opaža Doroteja Muster, vodja prodajaln Hiše kruha.
Da drug drugemu pomagajo in koristijo, razmišlja tudi Ana Golavšek, ki že 23 let prodaja v Mestni cvetličarni. "Maribor se ne more primerjati z Ljubljano, še manj z Dunajem, lahko pa naredimo, da se imamo prijetno. Absolutno vse kupujem v centru mesta in drugi pridejo kupovat k meni. Smo zelo pripadni," pravi. Spomni, da smo imeli različne butike v mestu, a se niso obdržali. Vhod pred njeno cvetličarno je obdan z rožami. Imela je bitke z občino zaradi tega, a ji je uspelo. "Turisti se slikajo pred mojo cvetličarno. Lahko bi bilo še kaj drugega v ulici, a vsak je svoje sreče kovač. Najmočnejši pač ostanemo. Včasih mladi novodobni podjetniki mislijo samo na zaslužek, dobiček, ampak podjetništvo je tekma na dolgi rok. Če bo tako naprej, smo mi super zadovoljni. Če smo korono preživeli, bomo še vse ostalo."
Turisti fotografirajo kanalizacijske pokrove
A ima ulica še dušo? "Ne vem, kaj ljudje pričakujejo, ko gredo po Gosposki. Da bodo zvezde padale z neba? Če se dobro počutiš, ko greš po ulici, je to to, je to njena duša," odgovarja Ana Golavšek in pohvali, da je ulica čista, kak koš za smeti bi lahko bil več, od občine pa bi želela bolj urejeno fasado. Kakšen je njen recept, da o(b)staja, ko drugi zapirajo in odpirajo? "Veselje in strast do dela, da stranka začuti, da nisi zato tu, da mine čas," pravi.
Urar Jože Vidovič je že četrta generacija urarjev v tej ulici, tu so že 140 let, pa še vedno jih kdo z začudenjem odkrije. "Mesto je živ material, ki se spreminja, in mi se bomo morali temu prilagoditi," razmišlja in dodaja, da skozi okno pogosto opazuje turiste, ki fotografirajo kanalizacijske pokrove, ena najstarejših hiš v mestu, ki jo je občina zahtevala in dobila v denacionalizacijskem postopku, pa propada. "Ljudje pogrešajo predvsem kakšno delikateso. Raznolikost bo ljudi pritegnila v center mesta. In stabilnost. Velikokrat za kakšno trgovino vprašajo, kje je, pa potem ugotovimo, da je več ni," doda.
Zaprtje Zlate nitke hud udarec za Gosposko
Od 61 poslovnih lokalov, ki imajo vhod iz Gosposke, smo našteli pet praznih. A v dveh primerih gre za skorajda celoten pritlični del dveh obnovljenih stavb. Že četrti mesec je tako prazen ogromen prostor, kjer je bila Zlata nitka. Mnogo sogovornikov izpostavlja, da je bilo njeno zaprtje hud udarec za ulico. Še dlje je prazna tudi večina sosednje stavbe. Obe sta v lasti družbe Colonia, katere edini družbenik je odvetnik Samo Kolnik. "Gosposka ulica, ki je trgovska ulica, pa deli usodo mesta Maribor. Ker ugaša mesto, ugaša tudi ona," odgovarja.
Prazen je tudi prostor, kjer je bila nekoč Delavska hranilnica, a ne bo več dolgo. Zemljiškoknjižni izpisek pove, da je lastnik Demiri Šerif, ki je redkobeseden in pove le, da so tik pred podpisom pogodbe z najemnikom in da bo tam trgovina. Dve leti je prazen tudi nekdanji outlet Terranove. Lastnik je družba Mixajlo, družbeniki pa člani družine Mihajlovič. Gordan Mihajlovič pravi, da načrte imajo, jih pa še ne razkrivajo. In prazen je tudi občinski lokal v Gosposki 7, za katerega sporočajo, da aktivno iščejo najemnika.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
