Da je urgentna medicina v paliativni oskrbi, je slikovito povzel dr. Gregor Prosen, predsednik Sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu in predstojnik urgentnega centra UKC Maribor. Njegove besede so odziv na podatek, da se je na jesenski razpis za specializacijo iz urgentne medicine v vsej državi prijavil le en sam kandidat. A krivde, pravi Prosen, ne gre iskati v mladih zdravnikih, temveč v politiki – ne samo trenutni, temveč tudi vseh prejšnjih vlad.
Družinska medicina kot pozitiven primer
"Na spomladanskem razpisu smo imeli pet prijav, zdaj na jesenskem eno. Skupaj torej šest kandidatov na letni ravni, čeprav je razpisanih 40 mest," opozarja Prosen. Po njegovih besedah v Sloveniji primanjkuje približno sto specialistov urgentne medicine, kar sistem postavlja na rob vzdržnosti. "Na tak način ne bomo nikoli sanirali sistema. Kot predsednik sekcije lahko rečem, da še vedno čakamo na napovedane ukrepe, ki naj bi ta negativni trend zajezili," je poudaril danes pred UKC Maribor.
Še lani novembra je bil Prosen po posvetu o urgentni medicini vsaj nekoliko optimističen, ko je tudi predsednica Zdravniške zbornice prof. dr. Bojana Beović, napovedala, da so v pripravi ukrepi, ki bodo spodbudili odločanje za to specializacijo. Enajst mesecev kasneje, pravi Prosen, ni bilo storjenega niti najmanjšega koraka. "Za začetek bi lahko vsaj specializantom urgentne medicine namenili dodatne stimulacije – kot jih imajo že kolegi v drugih specializacijah. Zakaj bi mladi garali v urgentnih centrih, ki delujejo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, če lahko drugje z manj stresa in manj obremenjeno zaslužijo plačo," meni Prosen. A tudi to bi bilo le obliž, ki bi morda upočasnil arterijsko krvavitev urgence pred izkrvavitvijo. Da pa spodbujevalni ukrepi lahko delujejo, dokazuje specializacija iz družinske medicine, kjer se letos kažejo pozitivni premiki. Na razpis za območje celotne države se je prijavilo 30 kandidatov na 60 razpisanih mest, pri posameznih izvajalcih pa se je na 11 razpisanih mest prijavil po en kandidat. Lahko bi sklepali, da jih je k temu vzpodbudil tudi nov dodatek, ki spodbuja mlade zdravnike, da se prijavijo na specializacijo iz družinske medicine – mladi zdravniki, ki jim bo ta specializacija prvič odobrena v letih 2025 in 2026, bodo upravičeni do 1000 evrov bruto mesečnega dodatka.
Druge specializacije
Na razpisanih 235 mest je sicer prispelo 142 vlog, za specializacije doktorjev dentalne medicine pa 18. Za specializacijo iz ginekologije in porodništva se je na razpisana mesta za posamezne izvajalce prijavilo pet kandidatov na sedem razpisanih mest. Specializacija iz ginekologije in porodništva sicer ni bila razpisana na nacionalni ravni. Na specializacijo iz pediatrije so se za območje celotne države prijavili štirje kandidati na 15 razpisanih mest. Za posamezne izvajalce so bila za specializacijo iz pediatrije razpisana tri mesta, prijavil pa se je en kandidat. Za specializacijo doktorjev dentalne medicine pa je na sedem razpisanih mest prispelo 18 vlog. Kandidati imajo možnost prenosa vloge do vključno 8. oktobra 2025 do minute pred polnočjo.
"Verjemite, kmalu ne bo več nikogar, ki bo to še želel delati."
Ena najtežjih specializacij – z najmanj priznanja
Po končani medicinski fakulteti namreč zdravnike čaka šestmesečni pripravniški staž, nato strokovni izpit in nato petletna specializacija. Šele po opravljenem specialističnem izpitu je zdravnik popolnoma samostojen pri svojem delu. Na Zdravniški zbornici pojasnjujejo, da se mladi zdravniki dobro zavedajo, kaj jih v urgentni medicini čaka: "Vsakodnevno spremljajo poročila o neurejenih razmerah na urgencah, preobremenjenosti, pomanjkanju kadra in težkih delovnih pogojih. Dobro vedo, da je urgentna medicina eno najzahtevnejših področij, z nepredvidljivimi urniki, visoko stopnjo obremenitev in pogosto premalo priznanja za opravljeno delo." Prosen že leta opozarja, da urgentni centri politike ne zanimajo. In danes ponovno kriči, da je potreben jasen signal, da se bo sistem nujne medicinske pomoči začel urejati. "Že leta moledujemo za sistemski pristop, pa ga ni – in to je tragedija vsega skupaj. Vsi dobro vedo, kaj se dogaja, a potrebni ukrepi niso cenen populizem, lepe besede ali podpis tu in tam. Potrebna je taka reforma, da se bo zatresla država. Sicer bo država kolabirala. Časa več ni, in to govorimo že desetletja – odkar obstajajo urgentni centri. Spremembe pa so natanko nič. Sistem je v prostem padu, brez kakršnekoli usmeritve, in drvi v prepad," je oster predstojnik mariborske urgence.
Največjo ceno plačajo bolniki
Po njegovih besedah plana B ni. Napoveduje, da bodo pozimi, v času povečanja respiratornih obolenj, rešilci čakali pred urgentnimi vhodi – tako kot se že dogaja v Ljubljani, kjer bolniki na sprejem čakajo tudi po več dni. Največje žrtve krika Prosena, ki je kot vpijoči v puščavi, so bolniki: "Starejši, soobolevni, krhki, paliativni – tisti, ki niso na TikToku, ki nimajo svoje politične agende, ampak v molku tiho trpijo. Mi, zaposleni, smo žrtve le toliko, kolikor se pustimo. A verjemite, kmalu ne bo več nikogar, ki bo to še želel delati."
