Danes obeležujemo svetovni dan urgentne medicine, ki so ga zdravniki v Sloveniji izkoristili za opozorila po nujnosti dolgoročnih ukrepov na tem področju. Kot je znano že leta urgentni zdravniki opozarjajo na nedovršeno sistemsko ureditev v državi, zaradi česar so urgentni centri postali prezasičeni z bolniki, ki v dveh tretjinah niti niso nujni, drugi bi potrebovali drugačen, bolj celosten in morda tudi paliativen pristop, mnogi pa pri njih čakajo predolgo zaradi ozkega grla v hospitalnem delu, ker namreč povsod po oddelkih primanjkuje prostih postelj. Posledično v UKC Ljubljana bolniki prenočijo kar na hodnikih, v UKC Maribor pa v opazovalnici s 37 posteljami ali pa reševalna vozila usmerjajo kar v druge bolnišnice.
Niti za en šolski avtobus zdravnikov
"Urgentna medicina je žal klinično mrtva," je bil v izjavi za medije slikovit namestnik predstojnika mariborskega urgentnega centra, Andrej Hohnec. S tem je želel povedati, da se na več kot 300 razpisanih mest za to specializacijo odloči le peščica, nekateri specialisti pa celo odhajajo iz sistema. V Sloveniji tako skupaj deluje le okoli 200 specialistov in specializantov urgentne medicine, od tega v urgentnih centrih, ki so "gradnik tega sistema", samo tretjina - pa še to niso vsi polno zaposleni, saj vsaj deloma raje opravljajo tudi delo na terenu v okviru zdravstvenih domov. Posledično vseh specialistov, zaposlenih v urgentnih centrih v državi, ni niti za en šolski avtobus, je dodal Hohnec.
Odgovorna je politika
Za to je odgovorna politika, je bil jasen: "Vse dosedanje vlade in ministrstva, pa tudi vodstva javnih zdravstvenih zavodov, saj nikjer nismo zasledili prave naklonjenosti ukrepom, ki bi spodbujali ali zaposlitve v urgentnih centrih ali ukrepe, da bi ljudje tukaj ostali." Ključna težava po njegovem so nejasne karierne poti urgentnega zdravnika, težavnost delovišča, ki je vedno zelo obremenjeno. Čeprav študentje medicine po anketah kažejo zanimanje za to vejo medicine, se nato za specializacijo prav zaradi tega ne odločijo.
Hohnec je povedal tudi, da ima ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel v predalih kup dokumentov za reševanje teh težav, ki jih je v preteklosti pripravila stroka. Hkrati pa je v luči aktualnih geopolitičnih dogodkov izpostavil, da "urgentna medicina lahko ponudi pomemben element dodane vrednosti v varnostni kritični infrastrukturi države. Mi smo tisti, ki se prvi odzivamo na nenadne dogodke kot so epidemije, nesreče, vojaške grožnje in podobno. Država bi morala v svojih načrtih za naslednja leta morala to upoštevati in podpreti naš sistem tako kadrovsko kot organizacijsko."
Zdravniška zbornica: izboljšajte pogoje!
Tudi v Zdravniški zbornici Slovenije so ob svetovnem dnevu urgentne medicine pozvali odločevalce, "da prisluhnejo stroki in končno sprejmejo odločne, dolgoročne ukrepe za ohranitev dostopne, varne in vzdržne urgentne oskrbe v Sloveniji." Nanizali so tri ključne alineje: izboljšajo naj pogoje dela v urgentnih centrih in zaposlene primerno nagradijo, uvedejo dodatek za izbiro specializacije (po zgledu družinske medicine) ter sprejmejo olajševalne ukrepe za urgentne zdravnike in medicinske sestre, da bodo delo lahko opravljali kakovostno in varno skozi celotno poklicno obdobje.
Vodilo letošnjega svetovnega dneva urgentne medicine je: Nujna medicinska pomoč. Ponosni, da vam lahko pomagamo! "To skušamo v UKC Maribor vzdrževati skozi vse leto. Zavedamo se, da smo tukaj za paciente in se trudimo za najkakovostnejšo oskrbo. Zahvaljujemo se, da naši pacienti razumejo, da najboljša ne pomeni najhitreje na vrsti, ampak da je to sistem, s katerim zagotavljamo, da je tukaj čim manj umrljivosti in zapletov zaradi akutno nastalih bolezni ali poškodb," pa je povedal dr. Gregor Prosen, predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor in se zahvalil slehernemu sodelavcu - od zdravnikov, negovalnega osebja do čistilk. Hkrati pa prosil za razumevanje vseh tudi v prihodnje.
Veriga preživetja
Prosen je pri tem povedal, da je urgentni center "del verige preživetja", zaradi česar je pomembno, kot pravi, da so urgentni centri prehodni. "Zaradi mnogih dejavnikov je ta pretočnost po UKC-ju vse slabša. Trendi tukaj ne gredo v pravo smer, rešitve pa so sistemske in zelo široke," je dodal.
Metin Omerović, urgentni zdravnik specialist je spomnil namreč na nedavno angleško študijo, v kateri so dokazali, da bo med 72 čakajočimi, ki so stari 65 let ali več in morajo na urgenci čakati 8 ur ali več, en umrl. "To je nepotrebna smrt zaradi slabe organizacije v zdravstvu," je bil jasen. Ob tem pa povedal: "Privilegij je biti v pomoč ljudem, ko so v največji stiski, ne glede na uro, ko se jim to zgodi. Mi smo tukaj za njih. To me navdihuje. Upam si trditi, da predstavljamo dobro plat človeštva."
