10. november, 1975
Iz zdravice predsednika Tita
"NISMO ZA TRDO ROKO, VENDAR PA NE BOMO NIKOMUR DOVOLILI, DA BI NAS OVIRAL" Predsednik Tito je v soboto zvečer v Bački Palanki izrekel zdravico, iz katere so naslednje misli:
- Človeku je težko, ko vidi, da je njegov tovariš, s katerim je šel skupaj dobršen del poti, v težkih urah nenadoma zavil v drugo smer in ko se mora temu tovarišu odpovedati. Vendar mislim, da v takem primeru ni važen posameznik, važno je ljudstvo.
- Komunisti Jugoslavije morajo iti naprej po svoji poti, ne oziraje se na vse tisto, kar se okoli nas, kar se zunaj govori, češ, da smo zdaj spet za trdo roko. Nismo za trdo roko, vendar pa ne bomo nikomur dovolili, da bi nas v našem gibanju oviral.
- Naši delovni ljudje nam bodo dali vedno prav, če bomo sledili njihovim mislim, njihovim željam, če bomo delali tako, kot želi naše ljudstvo, ne glede na to, kaj bodo rekli o tem drugi, ali jim je to všeč ali ne. Jugoslavija je zelo močna in čvrsta.
- Ne smemo dovoliti, da bi sprejeti sklepi obviseli v zraku ali da bi jih kritizirali. Medtem ko se dogovarjamo, lahko zastopamo različna mnenja, toda kadar skupno sprejmemo enoten sklep, ga moramo tudi uresničiti.
11. november, 1975
Zaščita manjšin
Jugoslavija in Italija sta pri tem, ko sta dosegli soglasje o vsem, kar je omenjeno v pogodbi, izhajali iz prepričanja, da miroljubno sodelovanje in dobri sosedski odnosi med državama in njunimi narodi ustrezajo bistvenim interesom obeh držav in da so doslej sklenjeni sporazumi ustvarili ugodne pogoje za nadaljnji razvoj in krepitev njunih medsebojnih odnosov. Uvodni del pogodbe izraža prepričanje, da enakopravnost med državama, odpoved uporabi sile in dosledno spoštovanje suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja pomenijo temelj za ohranitev miru in mednarodne vamosti. Obe strani s pogodbo potrjujeta privrženost načelu kar največjega možnega varstva pripadnikov manjšin, ki izvira iz njunih ustav in njunega notranjega prava in ki ga vsaka stran uresničuje po avtonomni poti, upoštevajoč načela ustanovne listine OZN in druge mednarodne dokumente o pravicah človeka. Obe strani želita s to pogodbo izraziti skupni namen, da razširjata sedanje dobre sosedske odnose in miroljubno sodelovanje.
11. november, 1975
Enakopravno sodelovanje Palestincev
IZRAEL NOČE NITI SLIŠATI
S 101 glasom za in z 8 proti (ZDA, Velika Britanija, Izrael) je generalna skupščina OZN sprejela včeraj resolucijo, s katero zahteva naj palestinsko osvobodilno organizacijo, predstavnico palestinskega ljudstva povabijo, da sodeluje pri vseh prizadevanjih, dogovorih in konferencah o Bližnjem vzhodu, ki bodo pod okriljem OZN in to enakopravno z drugimi zainteresiranimi stranmi. Generalna skupščina OZN je tudi sprejela resolucijo, v kateri enači cionizem z rasizmom. Resolucijo so predložile arabske države. Zanjo je glasovalo 72 držav, proti 35, 32 se jih je vzdržalo.
Izrael ne bo sodeloval z nobenim komitejem ustanovljenim za uresničitev resolucije OZN, s katero priznavajo Palestincem pravico do suverenosti in in vrnitve na ozemlja.
12. november, 1975
Novoletno darilo komunale
Če bo šlo vse po sreči, se bodo organizacije združenega dela Mariborski vodovod, Nigrad in Snaga združile v sestavljeno organizacijo združenega dela že letos, tako da bi začele skupno poslovati 1. januarja 1976. V omenjenih delovnih organizacijah so o tem že govorile družbenopolitične organizacije, posebna skupina delavcev iz vseh treh organizacij pa je pripravila delovni osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi - o njem bodo govorili vsi delavci decembra. Rešeni so praktično vsi problemi razen nekaj kadrovskih, med katere sodi tudi to, kdo naj bi bil generani direktor (ne gre za težave med sedanjimi) in kje naj bi združeno podjetje sploh imelo sedež. V predlogu samoupravnega sporazuma o združitvi so našteli kar 16 funkcij, ki naj bi jih vse OZD opravljal le skupno, od razvijanja in programiranja skupnih komunalnih investicijskih naložb do enotnega nadzora nad izrabo bolniških staležev, v daljšem obdobju pa bodo poenotili inkasantsko službo, ustanovili intemo banko, vodili vse posle v zvezi z družbenim standardom, imeli skupno obdelavo podatkov itd. Tako se zdi, da se bo le uresničila dolgoletna želja mariborskih družbenopolitičnih dejavnikov za to združitev, žal pa v novi SOZD še vedno ne bodo recimo pogrebno podjetje, vrtnarstvo Florina in morda tudi plinarna (ta bi se lahko združila v energetskem kompleksu); vsekakor pa bi bilo nujno proučiti še vprašanje ustreznosti vključitve projektivnih dejavnosti v novo SOZD - nevzdržno se zdi, da bi lahko odnose med projektanti in izvajalci urejali samo na osnovi poslovnih pogodb. N.Š.
