Avgust je eden najbolj slikovitih mesecev v okrasnem vrtu. Sonce je še vedno močno, dnevi so dolgi, cvetoče rastline pa ponujajo pravo barvno eksplozijo. To je čas, ko lahko z nekaj premišljenimi potezami svoj vrt nadgradimo in dodamo rastline, ki cvetijo pozno poleti, s pravimi opravili pa poskrbimo za dobro kondicijo posameznih rastlin in vrta kot celote.
Premislimo predvsem o načinu druženja barv in tekstur, na podlagi tega ustvarimo kombinacije, ki bodo dovolj raznolike in pestre za zanimivo podobo na vrtu. Uporabimo tudi medovite vrste in tako bomo privabili metulje, čebele ter druge opraševalce, s tem pa ne bomo poskrbeli le za svoje oči, pač pa tudi za naravo.
Čeprav je glavna sezona sajenja spomladi, so številne trajnice in okrasne trave hvaležne tudi ob avgustovskem sajenju. Tople poletne noči in dovolj vlage v tleh jim omogočajo, da se do jeseni dobro ukoreninijo. Seveda je ključno redno zalivanje, če je vroče tudi vsak dan. Posebej primerne so vrste, kot so gavra (Whirling Butterfly), rudbekija (Rudbeckia fulgida), hermelika (Herbstfreude) in riozmatski okrasni luki, ki bodo s svojimi barvami dopolnili pozno poletje.
Avgusta poleg pletja ne manjka dela, še posebno če je suh in vroč, moramo biti pazljivi glede zalivanja. Rastline namočimo izdatno in jih po možnosti ne zalivamo vsak dan po malo, še posebno ne trajnih, ki so že dobro vraščene. Pazimo tudi na pojav bolezni in škodljivcev. Predvsem najbolj šibke in pogosto napadene rastline raje zamenjajmo z bolj odpornimi vrstami in sortami. Poglejmo si še nekaj pomembnejših opravil, ki nas čakajo v tem mesecu.
Oblikovanje in obrezovanje živih mej
Avgust je zadnji primeren mesec za oblikovalno rez živih mej, saj imajo rastline še dovolj časa, da pred zimo razvijejo nove poganjke in se morebitni mladi poganjki utrdijo do zime. Še posebej pomembno je to za zimzelene vrste, kot sta liguster (Ligustrum vulgare) in lovorikovec (Prunus laurocerasus), pa tudi za listopadne vrste, kot sta gaber (Carpinus betulus) in lipa (Tilia cordata). Z obrezovanjem ne dosežemo le želene višine in širine, temveč spodbudimo tudi gostejšo in bolj enakomerno rast, ki bo zagotovila zasebnost in lep videz skozi vse leto.
Živo mejo pri rezi oblikujemo v rahlo trapezno obliko, torej nekoliko širšo pri tleh kot na vrhu
Pri rezi je priporočljivo, da živo mejo oblikujemo v rahlo trapezno obliko, torej nekoliko širšo pri tleh kot na vrhu. Takšna oblika omogoča, da tudi spodnji deli dobijo dovolj sončne svetlobe, listje ostane gosto in veje ne ogolijo. Režemo lahko ročno z ostrimi škarjami ali s škarjami na električni pogon, vendar bodimo previdni, da rez ni preveč groba, saj to lahko povzroči poškodbe vejic in počasnejšo obnovo. V vročem avgustovskem vremenu je rez najbolje opraviti zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, da rastline ne trpijo dodatnega stresa zaradi vročine.


Poletna nega sivke in drugih poletnih cvetlic
Sivka po cvetenju potrebuje rahlo rez, odrežemo odcvetela cvetna stebla z nekaj centimetri zelenih listov, a nikoli v star les. Tako bo rastlina ohranila lepo obliko in naslednje leto bogato zacvetela. Podoben pristop velja tudi za žajbelj (Salvia nemorosa) in mačjo meto (Nepeta racemosa), le da za ti dve velja, da sta povsem zelnati in ju lahko porežemo tudi zelo nizko. Rez po cvetenju ju pogosto spodbudi k ponovnemu, čeprav manj intenzivnemu cvetenju.
Tudi ameriškim slamnikom (Echinacea sp.) lahko pomagamo, da razvijejo kakšen dodaten stranski cvet, če jim odstranimo že odcvetele. Še bolj pomembno pa je odstranjevanje starih cvetov pri lepih očkah, predvsem pri velikocvetnih (Coreopsis grandiflora).
Pravilna rez vrtnic in trajnic za bogato ponovno cvetenje
Avgust je čas, ko vrtnice še vedno uživajo v soncu in pogosto cvetijo v več valovih. Da bodo v dobri kondiciji, jih v najhujših sušah vsaj enkrat izdatno zalijte. Najnujnejše opravilo pa je rez. Čeprav glavno rez opravimo na koncu in na začetku sezone, je tudi sedaj treba poprijeti za škarje. Glavni namen poletne rezi je podaljšati cvetenje in spodbuditi nastanek novih cvetnih poganjkov. Odstranjevanje odcvetelih cvetov preprečuje, da bi rastlina porabljala energijo za tvorbo plodov (šipkov). Odstranitev kakšnega podivjanega poganjka ali preveč razrasle gmote poganjkov izboljša kroženje zraka in osvetlitev notranjosti grma, kar zmanjšuje možnost pojava plesni in listnih pegavosti.
Shranjevanje semen in načrt za naslednje leto
Enoletnice, kot so ognjič, mak in kozmeja, že razvijajo semena. Zrele semenske glavice porežite, semena stresite v papirnate vrečke in jih shranite na suhem. To je tudi dober trenutek, da si naredite opombe, katera zasaditev je bila letos uspešna in kje bi prihodnje leto želeli več barve.
Sajenje jesenskih čebulnic
Ne, ne, ni še čas za tulipane in narcise, pač pa za bolj posebne čebulnice. Avgust je pravi čas za sajenje jesenskih žafranov in jesenskih podleskov (Colchicum). Zemlja je še topla, kar spodbuja hitro ukoreninjenje, rastline pa bodo zacvetele že letos jeseni. Če s temi vrstami čakamo predolgo v jesen, čebulice navadno poženejo že pred sajenjem in tako se poveča možnost poškodb.
Seveda je raznoraznih opravkov še za cel spisek in nam poleg redne košnje na okrasnem vrtu ne bo dolgčas. Kljub delu, ki ga terja vrt, pa vseeno ne pozabimo tudi na čas, da se v miru naužijemo lepot, ki nam jih nudijo poznopoletne cvetlice.



