Da je majhnost le podatek na papirju, je že večkrat dokazal in še zmeraj dokazuje šport. Nogometaši Maribora so bili v časih, ko so nastopali v ligi prvakov, pravi nogometni palčki proti evropskim tekmecem, ki pa so, če sploh, večinoma s težavo osvajali trdnjavo, imenovano Ljudski vrt. Tudi v slovenskem državnem prvenstvu niso zmeraj slavili največji in najpremožnejši klubi.
NK Mura je najmanjši slovenski prvak, če upoštevamo prebivalstvo mesta, iz katerega klub prihaja. Murska Sobota šteje približno 20 tisoč ljudi, kar je precej več od tega, kar iščemo. V Beltincih (2500 prebivalcev), najbolj nogometni vasi v Sloveniji, se je dolgo igral prvoligaški nogomet. NK Zavrč prihaja iz ene najmanjših občin v državi in je v preteklosti znal mešati štrene marsikateremu slovenskemu prvoligašu, a s 1600 prebivalci je še vedno dvakrat večji od ribiške vasice ob Baltskem morju. Zagotovo je na obzorju ena največjih senzacij v zgodovini nogometa - če ne največja.
Pravilo 50 plus
"Skupaj delamo nemogoče stvari mogoče," je moto Sillastrybarne, navijaške skupine Mjällbyja, kluba, ki je od lokalnega ponosa prišel pred vrata raja švedskega klubskega nogometa. Klub, ki je bil zasnovan leta 1939 ob Baltskem morju, je precej časa veljal za lokalni ponos, ki se je dvignil in še danes obstaja po zaslugi številnih zanesenjakov. Navkljub rasti in prihodu med švedsko elito so vrednote ostale, saj je klub ob grajenju dobre finančne strukture ostal v rokah navijačev, kajti vodi ga kar 1100 članov - teh je celo za tristo več, kot je prebivalcev v vasici, kjer Mjällby igra domače tekme. Da je klub last njegovih navijačev, na Švedskem omogoča pravilo 50 plus 1, ki preprečuje, da bi se na njihovem nogometnem trgu pojavili premožni lastniki, ki bi želeli prevzeti in sami financirati klube.
Švedski nogometni palček ima štiri kroge pred koncem prvenstva, ki ne poteka po enakem urniku kot večina evropskih lig, kar enajst točk naskoka pred Hammarbyjem, torej ga od predčasne zagotovitve naslova ločijo le še dva remija ali ena zmaga. Slednjo bi lahko dosegli 20. oktobra, ko bodo gostovali pri Göteborgu.
Še pred kratkim vprašanje obstoja, a zaradi ravnatelja, vplivneža in poštarja bo direktor naokoli tekal nag
Moštvo Mjällbyja sestavljajo večinoma domači igralci, z osmimi tujci v kadru je to ena izmed najbolj švedsko obarvanih ekip, ki prav tako sodi med najmlajše v ligi. Tržna vrednost dobrih 16 milijonov je sicer višja kot pri vseh slovenskih prvoligaših, toda v največji skandinavski državi je to dovolj le za spodnjo polovico po financah in očitno za prvo mesto na prvenstveni lestvici.
Ravnatelj in poštar
Proračun ne igra odločilne vloge, saj je Mjällbyjev približno osemkrat manjši, kot ga imajo aktualni prvaki iz Malmöja, ki je najuspešnejši klub v švedski zgodovini. Se je pa Mjällby zaradi financ znašel tudi že na robu prepada. Leta 2016 je namreč bil pri dnu tretje lige in blizu bankrota, nato pa si je z zmago v zadnjem krogu zagotovil obstanek. Bankrot bi se morda celo zgodil, če v klub ne bi leto prej prišel zdajšnji predsednik Magnus Emeus. Lokalni poslovnež se je pred desetimi leti vrnil v regijo, potem ko je nekaj let delal v različnih podjetjih po Evropi. Z novim predsednikom je zrasla tudi nova vizija, ki je na teren postavila ambiciozne cilje in strateške načrte, ki so zahtevali tudi novi strokovni štab. Hkrati so sprejeli odločitev, da se bo klub zanašal na razvoj domačih igralcev, ki jih bo mogoče prodati naprej in tako skrbeti za finančno poslovanje. Tudi danes je del članske ekipe kar nekaj fantov, ki so bili člani kluba že v akademiji, medtem ko marsikateri niti ne doseže članske ekipe, saj prestopi drugam že prej. Ti doma vzgojeni nogometaši so bili pomembni v letih 2018 in 2019, ko si je Mjällby zagotovil dve zaporedni napredovanji v višjo ligo in preboj v Allsvenskan (prvo švedsko ligo).
Da je moštvo danes povsem na vrhu švedskega prvenstva, je zaslužen tudi glavni trener Anders Torstensson, ki na klopi bodočih švedskih prvakov sedi od začetka leta 2023. Še en domačin in povratnik se je nekoč dokazoval v mladinski ekipi kluba, ki ga je sicer v preteklosti vodil že večkrat, a le za kratko. Ko Torstensson ni bil dejaven v nogometu, je bil ravnatelj ene izmed šol, zato mu vzpostavljanje avtoritete očitno ne povzroča preglavic. Ni pa edini s sila zanimivo zgodbo, eden izmed klubskih skavtov je namreč še raznašal pošto.
Pomočnika našli na internetu
Torstenssonu se je na klopi kmalu pridružil norveški pomočnik Karl Marius Aksum, ki ima sicer doktorat iz vizualnega zaznavanja v elitnem nogometu, vendar nikoli ni treniral na višji ravni. Vodstvo Mjällbyja je opazilo, da Aksum svoja taktična prepričanja in načela objavlja na družbenih omrežjih, kjer ima veliko sledilcev, in je menilo, da bi prav on lahko ekipi, znani po defenzivnem slogu igre, pomagal, da bi ta postala bolj dinamična.
Od prihoda prekaljenega Norvežana v strokovni štab je Mjällby v pretekli sezoni prišel do rekordnih 50 točk in imel najvišjo povprečno statistiko posesti žoge doslej, ki je znašala 51 odstotkov. Zato so v napadu prihajali do več priložnosti za zadetke.
Letos so stopili še nekaj korakov naprej, o čemer priča podatek, da imajo najboljšo obrambo v ligi, prejela je le 17 zadetkov na 26 tekmah, hkrati pa je bil na drugi strani strelsko uspešnejši le prvi zasledovalec Hammarby; da bi nekdanjemu klubu Aljoše Matka uspelo nadoknaditi zaostanek, je zelo malo verjetno, ko pa je njihov tekmec za naslov letos klonil le enkrat, in sicer proti moštvu AIK. Trenutno so pri 63 osvojenih točkah in so le še pet točk oddaljeni od švedskega rekorda, ki si ga lasti Malmö; ta je v svoji najboljši sezoni osvojil 67 točk.
Švedska senzacija bo v prihodnji sezoni prvič v zgodovini nastopila v kvalifikacijah za evropska tekmovanja. Tem so bili blizu že leta 2023, ko so klonili v finalu pokalnega tekmovanja. Če bodo nastopili v kvalifikacijah za ligo prvakov, bodo zelo blizu evropski jeseni. Vendarle, če pride do nje, Mjällby ne bo igral na domačem stadionu Strandvallen, ki sprejme približno sedem tisoč gledalcev in je znan predvsem po svoji lokaciji. Leži namreč na jugu Švedske v neposredni bližini Baltskega morja, vožnja do njega pa se menda zdi kot pot na konec sveta - in ko misliš, da si prispel na konec sveta, pred seboj zagledaš stadion.
A Švedi se ne bodo podpisali pod prvo nogometno senzacijo. Leicester City si je leta 2016, ko je Mjällby na vso moč iskal rešitev pred propadom, na nepojmljiv način pokoril angleško nogometno smetano. Pet let kasneje pa je španski Villarreal iz mesta, ki ima le 50 tisoč prebivalcev, osvojil evropsko ligo.
Rekordi gor ali dol, če bo Mjällby prvak, bo obljubo moral izpolniti tudi direktor kluba Jacob Lennartsson, ki je svojemu sinu ob povratku v prvo ligo v šali dejal, da bo v primeru osvojitve državnega naslova nag tekel po domači soseski. Zdaj gre zares - morda se bo slekel že 20. oktobra.

Štajersko-švedska naveza
Z zelo verjetnim švedskim prvakom je povezan tudi NK Maribor. V Ljudski vrt je prav iz Mjällbyja leta 2022 brez odškodnine prišel Max Watson in nato z vijoličastimi osvojil edino lovoriko v karieri. Pred svojim mariborskim poglavjem je za Mjällby odigral 88 tekem. Še pred prihodom Watsona je v nasprotno smer odšel vratar Nino Irgolič, ki je leta 2019 branil v zadnjih dveh krogih in se kot posojen nogometaš lahko veselil, da je Mjällbyju pomagal pri povratku med švedsko elito.



