Konec avgusta se je v Mariboru - na poti v Ljubljano in potem še na Bled - za tri ure ustavila družina iz Avstralije. Ker moja hči pozna njihovo Matejo, sva za teh nekaj uric postala njihova neformalna vodiča skozi naše malo mesto. Kam peljati turista v tako kratkem času? Naj parkirajo ob stadionu Ljudski vrt, smo se zmenili. Nato pa v Mestni park. "Joj, kako je tu lepo! Toliko zelenja in vode - in to kar v mestu. Verjetno sploh ne veste, kakšne lepote premorete!" Ne, ne vemo, sem se strinjal - mi raje jamramo. Čarlijeva družina živi v Brisbanu: "Nas je v enem mestu več kot je skupaj Slovencev. Gneča, vam povem! V službo grem ob sedmi uri zjutraj in se vrnem ob sedmih zvečer. V koloni stojim po tri, štiri ure dnevno." No, potem vam bo na naši avtocesti prav lahko potrpeti pol ure v zastoju pri Dramljah, rečem Čarliju. "Ah, seveda. Če se v Avstraliji na obisk ne peljemo vsaj 200 kilometrov, tega sploh ne omenjamo - ker je blizu."
To pa je Prva gimnazija, zgrajena 1873. "Haha, le sto let prej je James Cook kot prvi Evropejec dosegel Avstralijo. Sicer pa so aborigini tam živeli že pred 60 tisoč leti." Tu je Mariborski grad in tam blizu so ostanki srednjeveškega obzidja. "Prav zaradi vaše bogate zgodovine Avstralci občudujemo Evropo. Le vaše birokracije ne razumemo. Enega župana imamo v mestu s tremi milijoni ljudi. Koliko pa jih imate Slovenci?" Točno 212, kolikor je občin. "A se hecate?!" Ne, pa še vsak župan ima svojo tajnico; županja pa po možnosti tajnika. V javnem sektorju je v Sloveniji okoli 200 tisoč uslužbencev! Še kenguruji in koale bi težko verjeli temu podatku, se pošaliva z gostom. Izvem še, da je udeležba na volitvah "tam spodaj" obvezna. Težko verjamem, zato takoj preverim: vau, res je, kazen za neudeležbo na volitvah je 20 avstralskih dolarjev. Lahko pa tudi več, če ste popolni ignorant.
Drava in Lent in deci laškega rizlinga za štiri evre v Najstarejši trti nam odženejo slabe misli. A imate na reki kakšno ladjico za turiste, vpraša Čarli. Po Dravski vili, ki je odplula v pozabo, ne več. In tam preko na hribu, a se tam pozimi smučate, pokaže s prstom proti Pohorju. Zaradi toplih zim vedno manj, ima pa areški del smučišča več snega. O, super, morda pa se v Maribor kdaj vrnemo na smučanje, se glasno zamisli Charles in doda: "Ko bom v penziji, bi si želel bivati v mirnem in lepem mestu, kot je vaš Maribor." Hvala za pohvalo in srečno pot, mu rečem ob slovesu. In se zamislim še sam.
