Od višine se zvrti, od zaslužka tudi. Benjamin Šeško je pretekli teden uradno vstopil v paket največjih aktivnih slovenskih športnih asov - ne samo po publiciteti, ampak tudi po denarcih. V prvem letu ljubezni z Manchester Unitedom bo zaslužil okoli deset milijonov evrov (njegova začetna plača je 185 tisočakov na teden). V golo informacijo: s Šeškovo kariero je sekira v med padla tudi Domžalam, ki so si v njegovih popotovanjih od Kamniške Bistrice prek Salzburga in Leipziga do Otoka vzeli, kar jim po pogodbi pripada, to pa je dobrih sedem milijonov evrov (za zadnji prestop slaba dva milijona).
Luka Dončić je z Lakersi podpisal triletno pogodbo, ki mu prinaša dobrih 140 milijonov evrov. Anže Kopitar v NHL nekoliko "popušča", v tej sezoni se bo pri Kraljih zadovoljil s sedmimi milijončki dolarjev, s čimer pa bo v karieri presegel 140 milijonov zaslužka. Tadej Pogačar je najbolje plačani kolesar na svetu, dobrih osem milijonov si prikolesari letno (lani je pogodbo z ekipo UAE Emirates podaljšal do leta 2030, tako da si lahko pomnožite sami). Trije od štirih naštetih asov so zelo mladi, niti še ne v najboljših letih - in bodo še dobro (za)služili: Beni je star 22 let, Luka in Tadej po 26; le Anže pri 37 prešteva, koliko mu je še ostalo do konca kariere. In seveda nismo pozabili na Jana Oblaka (Atletico Madrid), ki pri svojih 32-ih brani za 21 milijonov letno. In še kdo bi se seveda našel, ki služi milijončke ...
Bi si kdo na prelomu tisočletja lahko predstavljal, da bo Slovenec kraljeval v ligah NBA in NHL, podpisoval pogodbo za mogočen klub v najbolj kakovostni nogometni ligi in bil najboljši kolesar sveta (še malo, pa tudi v vsej kolesarski zgodovini). Jaz ne, niti slučajno. Upravičeno smo lahko ponosni na naše športne ase. Ker so super športniki, si zaslužijo super plačo, četudi mi gredo ta nenormalna finančna razmerja v nogometu, tenisu, golfu ... strašno na živce. Ampak tako se trenutno ta svet vrti in nič ga ne more ustaviti - ne mrtvi v Gazi in ne lačni v Sudanu.
Ne, milijonarjem nočem nabijati nekega občutka krivde, ker taki kot oni bi radi bili (skoraj) vsi. Ko to pišem, se kranjski Eurojackpot srečnež, ki ima do 21. avgusta čas, da dvigne 37 milijonov, še ni našel. In ker imamo pri hiši požrešno labradorko (kar je sicer njena edina slaba značajska lastnost), me je žena vprašala, kaj bi Roziki naredil, če bi mi z mize snedla dobitni listek. Bi pretehtala neizmerna ljubezen do živali ali neustavljiva sla po bogastvu? Zase vem, kaj pa vi?
