Lipa (Tilia platyphylos) in lipovec (Tilia cordata) nista ista drevesna vrsta. Glavna razlika med njima je v velikosti in obliki listov. Lipov list je večji in srčaste oblike, cvet lipovca pa je manjši in okroglaste oblike, od tod tudi njegovo ljudsko poimenovanje - malolistna lipa. Razlikujeta se tudi glede časa cvetenja. Lipa zacveti teden ali dva pred lipovcem. Socvetje pri lipi tvori dva do pet cvetov, pri lipovcu pa pet do deset cvetov. Navadna lipa in lipovec spadata v skupino 61 slovenskih avtohtonih listavcev. Kot gozdno drevo najdemo lipo zlasti v bukovih in hrastovih gozdovih, sicer pa je v gozdu bolj prisoten lipovec.
Znan je slovenski pregovor: Dokler lipa cvete, ne manjka ji čebel. In dejansko sta lipa in lipovec med opraševalci zelo priljubljena. Lipa velja za kraljico medovitih dreves. Njeni dišeči čašasti cvetovi so od maja do junija že od daleč opazni na drevesu. Lipov med je lahko proizveden iz nektarja oziroma medičine, sladkega izločka cvetov ali iz rastlinske mane, lepljivega soka, ki ga izločajo drevesne ušice in kaparji. Čebele ju v panju obdelajo, dodajo izločke iz lastnih žlez ter shranijo v celice satja. Za tvorbo kilograma medu morajo čebele obiskati okoli dva milijona cvetov. Medičino najraje nabirajo zjutraj in zvečer, ko je njeno izločanje največje. Lipov med zelo redko kristalizira. Ima svetlo rumeno barvo, včasih tudi z zelenim odtenkom. Je blagega okusa, z značilnim vonjem po lipovem cvetju, s pridihom mentola ali limonine lupine. Priporoča se pri težavah z dihali in izgubi apetita.
Lipa je listopadno drevo iz družine lipovk. Zraste do 40 metrov višine in premerom debla do pet metrov. Ima globok in močno razvit koreninski sistem. Ravno deblo ima sivo-rjavo razbrazdano lubje. Mogočna krošnja se razvije ob zadostnem prostoru. Na krajšem dlakavem peclju je okoli 15 centimetrov velik list, ki ima na spodnji strani lepo viden žilni sistem. Ob robovih je rahlo nazobčan in nepravilne srčaste oblike. Prej temno zeleno listje jeseni porumeni in odpade. Lipa je enodomna rastlina. Iz svetlo rumenih cvetov se razvijejo oleseneli oreškasti plodovi, vsak z enim ali dvema semenoma. Ličje lipe še danes ponekod uporabljajo za povezovanje v vinogradih ali vrtovih. Najbolje uspeva na sončnih in polsenčnih legah. Slabo prenaša sušo, mraz ter prometne in industrijske emisije.
Lipa ima v slovenski nacionalni zavesti dolgo tradicijo. O pomenu lipe za Slovence priča tudi ponarodela pesem Lipa zelenela je, delo Miroslava Vilharja iz 19. stoletja. Lipe pogosto najdemo ob cerkvah, gostilnah, na trgih, v parkih, drevoredih in drugje. Pod mogočnimi lipami so se stoletja zbirali starešine in sprejemali pomembne odločitve. Lipov list je odigral pomembno vlogo v času slovenske osamosvojitve. V takratni oglaševalski akciji za promocijo slovenskega turizma - Slovenija moja dežela - je s svojo srčasto obliko izstopal prav lipov list. V mnogih krajih po Sloveniji so v osamosvojitvenem letu posadili mlade lipe; ena od njih lepo uspeva na Trgu generala Maistra v Mariboru. Na mojo pobudo pa je "cesarska lipa", ki je bila v Jarenini posajena ob 50. rojstnem dnevu cesarja Franca Jožefa leta 1880, prav zdaj v postopku presoje za dodelitev statusa drevesne naravne vrednote.
- Avtor prispevka Borut Ambrožič je predsednik Hortikulturnega društva Maribor, naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
