Načrtovana prenova Ceste zmage in nekaj manjših okoliških ulic je dodobra vznemirila del tamkajšnjih stanovalcev. Mariborska občina, ki se loteva celovite prenove ceste na odseku med Ulico Pariške komune in Metelkovo, namreč pri tem načrtuje tudi posek celotnega lipovega drevoreda, ki je bil zasajen še v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tem bi odstranili vseh 92 dreves na Cesti zmage, ob ureditvi okoliških ulic še 29 dreves, skupaj torej kar 121. Drevesa bi sicer po prenovi nadomestili z novimi, a bi jih zaradi ureditve parkirnih mest zasadili manj, ne Cesti zmage namesto 92 samo 78.
Peticija proti poseku dreves
Zaradi teh načrtov se je že oblikovala civilna iniciativa, ki je na facebooku oblikovala profil Drevored Ceste zmage, na katerem nagovarjajo k podpisu peticije proti poseku. V sredo so o tem razpravljali tudi na srečanju Iniciative Mestni zbor (IMZ) v prostorih Mestne četrti Tabor. Čeprav so nekateri menili, da bi glede na celovito prenovo ulice vendarle morali privoliti tudi v zamenjavo dreves, so na koncu večinsko sklenili, da se bodo za ohranitev lip borili še naprej.
"Ne nasprotujemo prenovi ceste, podiranju dreves pa. Občina bo morala s strokovnimi argumenti pojasniti, zakaj se je odločila za odstranitev drevoreda, saj smo prepričani, da ga je mogoče ohraniti," pravi Slavko Gazvoda, prvopodpisnik protestnega pisma občini. Dušan Batič, ki so ga argumenti občine vendarle prepričali, pa doda: "Očitno so ljudje izgubili zaupanje v občinsko strukturo in prav nič več ne verjamejo njihovim zagotovilom. Osebno pri ohranitvi sedanjih dreves na Cesti zmage ne bi tako trmasto vztrajal, bi pa zato morali bolj vztrajati, da občina teh 14 dreves, kolikor jih bo tukaj manj, posadi drugod."
Prelaganje odgovornosti
A na občini vztrajajo, da popolne prenove ceste, v okviru katere bodo izvedli rekonstrukcijo ceste s pločniki, zamenjali bodo kanalizacijo, vodovod in plinovod, uredili telekomunikacijske in električne vode, novo javno razsvetljavo in kolesarske steze ter postavili urbano opremo, ne morejo izvesti brez zamenjave drevoreda. Pri tem se sklicujejo tudi na mnenje arboristke Tanje Grmovšek iz leta 2015: "V njem je zapisano, da je treba dolgoročno načrtovati obnovo drevoreda in ob tako celoviti rekonstrukciji ceste, kot je načrtovana, je to edino logična poteza."
A Grmovškova občinske navedbe zanika: "V mnenju, na katero se sklicuje občina, ni bilo govora o gradbenih delih, ampak je bilo namenjeno izključno takratnemu obrezovanju dreves. Zato ne morem potrditi, ali je posek nujen ali ne. Moti me tudi, da zdaj na občini prelagajo odgovornost name. Če so se tako odločili, naj za odločitvijo tudi stojijo."
Pomanjkanje razprave je širši problem občine
Da je drevored smiselno zamenjati, poudarja tudi krajinski arhitekt Robert Gostinčar, ki je za projekt pripravil strokovne podlage. "Mestni drevoredi imajo svoje zakonitosti, med drugim rok trajanja. Res je, da bi morda obstoječa drevesa nekaj let še lahko pustili, a če se gre v tako celovito prenovo, jih je smiselno zamenjati. Ob tem smo v času izdelave idejne zasnove upoštevali dobljene pripombe in se odločili za zamenjavo dreves z največjimi možnimi, posajena pa bo tudi manj cvetoča in medovita vrsta lipe, zaradi česar bo tudi manj poškodb na avtomobilih."
Pozabili na soglasje zavoda
Toda kot kaže, nasprotovanje nekaterih stanovalcev ne bo edina ovira pri prenovi ceste. Ne sicer drevored, zato pa celotno tamkajšnje naselje, tako imenovana Vurnikova kolonija, je namreč spomeniško zaščiteno, občina pa na Zavod za varstvo kulturne dediščine do zdaj vloge za prenovo sploh še ni podala.
