Biodiverziteta, kakovost okolja in naravne vrednote so zeleni atributi, ki so prisotni povsod v Sloveniji, ki jo prekriva kar 58 odstotkov gozdnih površin in se zato uvršča na tretje mesto po gozdnatosti v EU. Tudi slovenska mesta s svojimi urbanimi drevesi pomembno vplivajo na trajnostni mozaik. Med zelenimi mesti je tudi Maribor, ki je letos pridobil naziv Svetovno mesto dreves. S tem se je mesto zavezalo k skrbnemu in trajnostnemu upravljanju z zelenimi javnimi površinami oziroma z urbanim drevjem. Leta 2022 sprejeti Odlok o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Mestni občini Maribor še dodatno izpostavlja socialne in ekološke funkcije mestnih gozdov.
Medovite rastline in opraševalci
Medijo mnoge rastline, ki rastejo prosto v naravi ali so del kmetijske in urbane krajine. Medovite rastline izločajo nektar in dajejo cvetni prah. Čebele na svojih izletih nabirajo medičino, cvetni prah in mano. Čebeljo pašo nudijo različne drevesne vrste, vse od sadnih vrst, gozdnega drevja pa do drevesnih eksotov, ki so našli nov dom tudi v Sloveniji.
Opraševalci rastlin so za preživetje ljudi in živali zelo pomembni. V to skupino prištevamo divje čebele oziroma čmrlje in čebele samotarke, nekatere hrošče in muhe, metulje netopirje, ptice. Med opraševalci rastlin vsekakor izstopajo čebele, ki prenašajo cvetni prah in s tem zagotavljajo biotsko raznovrstnost in prehransko ravnotežje. Od opraševanja žuželk je odvisnih okoli 80 odstotkov divjih rastlin in okoli 85 odstotkov kmetijskih. Čebele oprašijo večino rastlin, zato velja, da je vsaka tretja žlica hrane na Zmelji odvisna od opraševanja. Znani britanski biolog in naravoslovec sir David Frederick Attenborough je dejal, da bi v primeru izumrtja čebel človeštvu ostalo le še štiri leta življenja.
Medoviti tulipanovec
Tulipanovec (Liriodendron tulipifera) je zelo dobra čebelja paša od druge polovice meseca maja. Cvetovi tulipanovca proizvajajo zelo sladek nektar. Med svojimi obiski cvetov čebele nabirajo cvetni prah (pelod, v čebelarstvu imenovan tudi obnožina) in nektar iz velikih jasno opaznih prašnikov. Cvetovi so sprva pokončni, kasneje pa se odprejo. Čebelarji iz apalaškega gorovja v ZDA opisujejo, da je med tulipanovca temnordeč, podobne barve kot jantar. Bogat je z minerali, ima sadno noto in rahlo grenek priokus - kot figova marmelada.
Tulipanovec je ena od mnogih drevesnih vrst, ki so jo v Evropo prinesli v 17. stoletju. K temu so v veliki meri pripomogli njegovi dendrološki, v širšem smislu hortikulturni atributi. Kot okrasno drevo ga danes najdemo v številnih urbanih zasaditvah po celem svetu. Navadni tulipanovec je sicer avtohtono drevo s severa ZDA. V ameriških zveznih državah Indiana, Kentucky in Tennessee so tulipanovec razglasili za nacionalno drevo.
V povprečju doseže okoli 25 metrov, maksimalno pa 50 metrov višine
Severnoameriški staroselci, pripadniki indijanskega plemena Lenape, so iz izdolbenih debel tulipanovcev izdelovali rečne čolne. Svoje naselbine, kjer je uspevala tudi ta drevesna vrsta, so imeli v zveznih državah Pensilvanija, New Jersey, Delaware, Connecticut, New York in Maryland.
Botanične značilnosti
Tulipanovec je enodomna listopadna drevesna vrsta iz družine magnolijevk (Magnoliaceae). Najbolje uspeva na sončnih ali polsenčnih rastiščih, ki so rodovitna in dobro odcedna. Ima občutljive korenine. Ta drevesna vrsta sprva raste počasi, kasneje pa lahko zraste tudi do dva metra na leto in zato spada v kategorijo hitro rastočih dreves. V povprečju doseže okoli 25 metrov, maksimalno pa 50 metrov višine. Pri večini dreves se obseg debla poveča do 2,5 centimetra na leto, tudi pri tulipanovcu. Njegovo deblo ma svetlo rjavo do sivkasto rahlo razbrazdano lubje. Les je mehek in vsestransko uporaben v gradbeništvu, pohištveni industriji, za izdelavo glasbil, vžigalic. Krhke veje tulipanovca se v starosti nekoliko povesijo navzdol, sicer pa tvorijo razprostrto piramidalno krošnjo, ki daje poleti gosto senco. K temu vsekakor pripomorejo veliki listi z ravno prirezanim vrhom in dolgim pecljem. Krpasti listi so sprva svetlo zelene barve, jeseni pa porumenijo, porjavijo in odpadejo.
V srednje gosti krošnji tulipanovca se sramežljivo skrivajo njegovi cvetovi, ki zacvetijo pozno spomladi ali zgodaj poleti. Do pet centimetrov veliki cvetovi so podobni tulipanovemu cvetu. So zelenorumeni z oranžnimi odtenki in s tem v barvni skupini, ki najbolj privablja čebele. Na drevesu se pojavijo med 15 in 30 letom rasti. Cvet tulipanovca je cevaste oblike in ima veliko prašnikov s širokimi ploskimi prašnicami, kjer se tvorijo zrnca cvetnega prahu ali peloda. Njegovi cvetovi pogosto ostanejo na drevesu do naslednje sezone. Plodovi, rjavi podolgovati stožci, se razvijejo iz cvetov na koncu sezone. Tulipanovec je odporen na večino škodljivcev in bolezni. Skozi čas se je dokazal kot drevo, ki dobro prenaša urbane onesnaževalce, kot so emisije prometa, kurilne emisije in soljenje cest.
- Borut Ambrožič, predsednik Hortikulturnega društva Maribor, je naravovarstvenik, zagovornik zelenega turizma in imetnik certifikata Naše najboljše.
