Guinnessova knjiga rekordov za leto 2026: Slovenci podiramo rekorde, tudi z WC-papirjem

Guinnessova knjiga rekordov z letnico 2026 je letos rumene barve, to je tudi tokratna tema knjige. Kakor so zapisali pri založbi Učila, kjer je izšla slovenska verzija, je ta živahna barva izbrana zato, da "vam polepšamo dan in pričaramo sončen nasmeh – povezana pa je tudi z mnogimi novimi rekordi – največjo gumijasto račko, najdaljšim po meri izdelanim avtom v obliki banane, najmanjšim letalom, najnižjim voznim avtom in še z marsičim drugim". Sicer pa najnovejša izdaja knjige označuje vrhunec celoletnega praznovanja 70. obletnice izhajanja knjige in povzema leto, v katerem so rekorderji osvojili 2897 rekordov, kolikor jih je med 40.842 prijavami potrdila komisija.

"V sedemdesetih letih smo se naučili, da številne rekorderje spodbudijo prav knjiga in oddaje, ki so povezane z doseganjem rekordov," je na novinarski konferenci ob predstavitvi povedala urednica slovenske izdaje knjige rekordov za leto 2026 Mojca Benedičič. Dodala je, da je letošnje število, skoraj 3000 rekorderjev, nazoren dokaz, da je podiranje rekordov omogočeno prav vsem. Da ima vsak potencial, da je lahko v nečem najboljši na svetu, in se s tem vpiše v zgodovino.

Športniki prednjačijo

V knjigi je zabeleženih nekoliko manj rekordov, in sicer približno 2240. Od tega je osem takih, ki so jih (na novo) postavili Slovenci. Med njimi so rekordi naših vrhunskih športnikov, a tudi rekreativci dosegajo vrhunce in presegajo meje. Z najdaljšimi smučarskimi skoki sta rekorde podrla Domen Prevc, ki je dosegel 254,5 metra, in Nika Prevc z 236 metri. Z največjim številom zmag na kolesarski dirki po Španiji se je kot rekorder vpisal Primož Roglič. V knjigi sta tudi alpinista, planinca Andrej in Marija Štremfelj, ki sta se 7. oktobra 1990 vpisala v zgodovino kot prvi zakonski par, ki se je povzpel na Mount Everest.

Svojim številnim kolesarskim rekordom je dva nova dodal ekstremni kolesar Marko Baloh, ki je v 29 urah, 23 minutah in desetih sekundah prevozil tisoč kilometrov s kolesom na zunanji stezi v Lenartu v Slovenskih goricah. Poleg tega je najhitreje prekolesaril sto kilometrov s standardnim kolesom na zunanjem velodromu, in sicer v dveh urah, 31 minutah in 12 sekundah. Rekord je dosegel z mešano ekipo, ki so jo sestavljali še Anna Mei, Fabio Biasiolo in Angelo Furlan. Zastavil si je, da se pri podvigu ne bi nič ustavljal. in se tudi ne bi, če mu ne bi prenehala delovati luč na kolesu, zato se je moral ustaviti za 30 sekund, je pojasnil na predstavitvi knjige.

Že šestič se je v knjigo rekordov vpisal Luka Trpin, ki je v eni minuti z dvema žogama naredil 870 košarkarskih odbojev. Sedaj trener, nekdaj košarkar je povedal, da mu je to uspelo v prvem poskusu. Pri tem se loteva le rekordov, ki so že postavljeni in jih torej poskuša preseči.

Na predstavitvi najnovejše izdaje Guinnessove knjige rekordov so bili tudi člani Društva mladih Jarše, ki se je letos v knjigo rekordov vpisalo že drugič. Leta 2010 so postavili rekord z najdaljšim ristancem na svetu v dolžini 5,3 kilometra, tokrat pa so ustvarili največjo skulpturo iz tulcev toaletnega papirja. Zanjo so uporabili 87.423 tulcev toaletnega papirja in okoli 300.000 sponk. S tem so želeli prispevati k promociji recikliranja, hkrati pa obeležiti 25. obletnico župnijskih oratorijskih dejavnosti. "Celotna zbrana količina toaletnih rolic, ki so uporabljene v naši skulpturi, predstavlja le četrtino dnevne porabe toaletnega papirja v Sloveniji," je ob tem izpostavila Jerca Letnar.

Vsaka malenkost šteje za naš planet

Njihov podvig ima namreč tudi okoljski vidik. Za izdelavo skulpture so v šolah, v domovih in v domačem župnišču že 18 mesecev preden so začeli postavljati skulpturo, zbirali odpadne tulce toaletnega papirja. Njihov prvotni načrt je bil izdelati repliko domače grobeljske cerkve v naravni velikosti, vendar prostor ni bil primerne višine, zato je zvonik manjši, kot je tisti na cerkvi, širina in dolžina pa ustrezata njihovemu navdihu.

Rekord, ki je torej dobil potrditev komisije in sedaj še vpis v Guinnessovo knjigo rekordov, so izvedli julija 2023. Takrat so skulpturo postavili v Kulturnem domu Groblje v Domžalah, tudi Občina Domžale je podprla njihov projekt. Ena od dveh prič pri rekordu, ki ga je treba primerno zabeležiti z videom in fotografijami, je bil podžupan Borut Ernestl.

"Želja mladih iz Jarš je bila, da ljudi ozavestimo, kako je vsaka malenkost lahko pomembna za okolje in naš planet," je takrat pojasnil pobudnik akcije Timotej Čižek. "Samo za proizvodnjo toaletnega papirja se dnevno poseka 27.000 dreves, papirja pa porabimo toliko, da bi lahko vsake tri minute ovili Zemljo. Če bi vsak privarčeval samo en listič toaletnega papirja, bi vsak dan na svetu prihranili toliko toaletnega papirja, da bi z njim napolnili deset olimpijskih bazenov. Vsak dan. To je zgolj simbolni prikaz, kako nezanemarljivo in pomembno je, da varčujemo na vseh področjih vsakodnevnega življenja," je dodal Čižek.

Ob tem so ozaveščali tudi o učinkovitem splakovanju stranišča. V povprečju to naredimo petkrat na dan. Kaj, če bi pri enem od treh splakovanj porabili polovično količino vode? Vsak dan bi prihranili 16 milijonov kubičnih metrov vode, kar je približno toliko, kot je skupno porabimo v Sloveniji v enem mesecu. Za beljenje straniščnega papirja se letno porabi 235.000 ton klora, ki onesnažuje naše vode. To je enako teži 23 Eifflovih stolpov, so bili še nazorni pri podajanju podatkov.

V knjigi tudi Dolly Parton

Sicer pa je spekter rekordov zelo širok. Visoka kolesa, modeliranje, ekološki junaki, knjižnice, mesta duhov, Evrovizija, grozljivke, športni copati, neonska umetnost in pickleball so le nekatere od novih kategorij. V lanski jubilejni izdaji so dodali še kategorijo Ikone, v kateri je letos med znanimi legendami atlet tekač Usain Bolt. Pa tudi slepi alpinist Erik Weihenmayer in plavalna legenda Katie Ledecky ter kraljica Nashvilla Dolly Parton. In celo Nintendov lik Mario.

Gotovo jih boste našli veliko zanimivih, bodisi posameznikov ali njihovih dosežkov, ki vas bodo pritegnili. Če vas bo to celo spodbudilo k temu, da bi tudi sami presegli katerega od rekordov, ali pa se domislite novega, najdete v knjigi navodila, kako se potegovati za to, da bi se tudi vaše ime kdaj znašlo med rekorderji. V slovito knjigo rekordov je bilo sicer v minulih letih vpisanih skupno že več kot sto slovenskih rekordov.

Nekateri so naziv že izgubili, nekateri, v večini so to naravni rekordi, ga bodo ohranili. Med njimi je Predjamski grad, ki je s svojimi 35 metri največji jamski grad na svetu in je v slovito knjigo rekordov vpisan od leta 2015. Potem sta tu še najstarejša piščal na svetu iz Divjih bab, narejena iz stegnenice jamskega medveda, in najstarejše še ohranjeno kolo na svetu z Barja. Ne gre spregledati najstarejše trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu in je stara več kot 400 let.

Sicer pa bodo v knjigi ostali tudi rekordi športnikov, ki so zapisani v kategoriji kot prvi, denimo Katarina Srebotnik, prva tenisačica, ki je med profesionalnimi igralkami prišla do naslova v treh kategorijah: med posameznicami, v dvojicah in mešanih parih. V knjigi je tudi najboljša slovenska smučarka Tina Maze, ki je postavila rekord na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014, ko si je z Dominique Gisin prvič v zgodovini delila olimpijsko zlato medaljo v smuku. Prav tako je osvojila največ točk v sezoni svetovnega pokala v ženskem alpskem smučanju (v zimi 2012/13 jih je zbrala rekordnih 2414).