Ob omembi Hrvaške v kombinaciji s prostim časom velika večina Slovenk in Slovencev najprej pomisli na obmorske destinacije, morda še na Plitvice ali Zagreb, vse drugo je za veliko večino turistična eksotika. Pa vendar imajo naši južni sosedje marsikaj pokazati in ponuditi tudi v kontinentalnem delu države, ki popotnika prav tako očara s čudovito naravo, ščepcem zgodovine in marsikaterim doživetjem, za katero bi bili ob morju prikrajšani.
Hrvaško Zagorje, ki je pravzaprav podaljšek Haloz na eni strani in Kozjanskega na drugi, spada med manj turistično oblegane hrvaške pokrajine, a je daleč od tega, da ne bi imelo kaj ponuditi. Avtocesto smo tokrat zapustili za Ptujem in se po ozki ovinkasti cesti mimo Podlehnika in Zgornjega Leskovca podali proti slovensko-hrvaški meji. Na delih poti je cesta precej ozka, predvsem pa strma in močno zavita, kar je posledica razgibanega haloškega reliefa z ozkimi dolinami in strmimi pobočji. Ne rečejo zaman, da v Halozah še psi zagrizejo v travo, da jih ne odnese v dolino.
Na hrvaški strani se cesta proti Trakoščanu vseeno nekoliko poravna, ovinki postanejo bolj pregledni in tudi MX-5 lahko v tem delu pokaže svoj športni potencial. Navsezadnje so to ceste, po katerih so v zadnjih dveh letih vozili tudi najboljši reli vozniki na svetu. Tik pod slikovitim gradom je bil namreč start ene izmed hitrostnih preizkušenj.
Grad, ki ga zaradi zanimive arhitekture nekateri označujejo za hrvaški Neuschwanstein, so začeli graditi v 13. stoletju, v zgodovini pa je bil nekaj časa v lasti grofov Celjskih, Matija Korvin (alias Kralj Matjaž) ga je nato podaril svojemu sinu, leta 1584 pa je grad odkupila rodbina Drašković. V 19. stoletju mu je današnjo renesančno podobo dal takratni podmaršal Jurij V. Drašković, ob tem pa je grad obdal z romantičnim parkom, ki ga dopolnjuje kilometer in pol dolgo jezero, okoli katerega je speljana pot in je danes priljubljeno sprehajališče. Okoli jezera namreč vodi poučna pešpot, ki obiskovalcem omogoča sproščen sprehod v naravi, obenem pa ponuja zanimive informacije o flori in favni ter zgodovini območja.
Grad je bil po drugi svetovni vojni nacionaliziran, danes pa je v lasti Republike Hrvaške kot muzej ter turistični in občasno tudi protokolarni objekt. Spomnimo, da sta Jadranka Kosor in Borut Pahor prav na gradu Trakoščan podpisala dogovor, ki je takrat omogočil nadaljevanje hrvaških pogajanj z Evropsko unijo in pripeljal do arbitražnega sporazuma o načinu reševanja meje med državama.
Nato smo se mimo kraja Bednja, v katerem po pripovedovanju domačinov govorijo čisto samosvoj dialekt, ki ga ne "zastopi" nihče drug v okolici, podali še do neformalne prestolnice hrvaškega Zagorja, mesta Krapina, ki je širše poznano po najdišču Hušnjakovo brdo, kjer so leta 1899 našli največje število neandertalskih kosti v Evropi (približno 900 ostankov okoli 80 posameznikov) ter kosti številnih živali izpred 125.000 let. Samo mesto sicer ni nič posebnega, saj je največjo ekspanzijo doživelo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zato v njegovi veduti prevladujejo stanovanjski bloki iz tega obdobja, vsekakor pa je vreden ogleda sodoben Muzej krapinskih neandertalcev, ki so ga postavili blizu omenjenega nahajališča. V kraju je tudi zanimiv muzej starodobnikov Presečki. Omenimo še to, da se je v Krapini rodil Ljudevit Gaj, idejni vodja hrvaškega narodnega preporoda v 19. stoletju.
Za konec izleta smo se odpravili še slabih dvajset kilometrov zahodno, tik ob slovensko mejo, v Kumrovec, rojstni kraj Josipa Broza - Tita (1892-1980), nekdanjega predsednika Jugoslavije. Mestece se lahko pohvali z enim najlepših etnoloških muzejev na prostem v tem delu Evrope, obsega več kot štirideset obnovljenih tradicionalnih zagorskih hiš in gospodarskih poslopij s konca 19. in začetka 20. stoletja. Prikazuje življenje, običaje in obrti zagorskih kmetov tistega obdobja (npr. kovaštvo, lončarstvo, predelava konoplje, zagorska poroka ...). V sklop muzeja Staro selo je umeščena tudi Titova rojstna hiša, prva zidana hiša v kraju, zgrajena leta 1860.
Od leta 1953 deluje kot Muzej maršala Tita. Pred njo stoji bronasti kip Josipa Broza - Tita, delo kiparja Antuna Augustinčića. Kraj se v pisnih virih sicer prvič omenja leta 1463. Titov rojstni kraj je bil pomemben tudi v času političnega turizma, ki se je razvil po drugi svetovni vojni. Danes o tem priča razpadajoča stavba nekdanje politične šole v Kumrovcu, kjer so se šolali politični kadri v nekdanji Jugoslaviji.
Kumrovec je bil v vseh štirih izvedbah WRC Croatia Rallyja lokacija power stage hitrostne preizkušnje. Skupaj z okoliškimi kraji, kot so Zagorska Sela, ponuja ta del Hrvaške zahtevne in zavite ceste, ki so idealne za reli dirkanje. Krajinske danosti hrvaškega Zagorja z vijugastimi asfaltnimi cestami in spremenljivimi vremenskimi razmerami dodajo dodatno dramo in izziv dirkačem.
Izlet z mazdo MX-5 v Hrvaško Zagorje je bil zanimiva kombinacija užitka v vožnji, odkrivanja naravnih lepot in spoznavanja bogate zgodovine tega območja. Če k temu dodamo še vrhunsko kulinariko in kozarec vrhunskega vina, ki ju to območje ponuja, je vsekakor zanimiva destinacija za nekaj ur oddiha in veselja ob odprti avtomobilski strehi.
