Marjan Toš je (bil) novinar, vodil je Delavsko univerzo v Lenartu in strokovno službo Lovske zveze Maribor, najdlje pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Njegov nemirni in družbenoangažirani duh ga žene, da tudi kot pisec publicističnih, raziskovalnih in novinarskih zapisov spremlja in pretresa današnji in pretekli čas.
Rojen je v današnji Sveti Trojici, takrat še imenovani Gradišče, kjer so se dogajala njegova prva "uporništva in kjer še zmeraj išče resnice ter se duhovno bogati", kakor je povedal na predstavitvi knjige v Univerzitetni knjižnici Maribor. V knjigi med drugim obravnava Zavrh oziroma tematiko Rudolfa Maistra, ki je bil v naši nekdanji skupni državi zamolčan, odrinjen na rob družbe. Na Zavrhu pa so domoljubi ne glede na to ohranjali in poudarjali njegov pomen in to počnejo še danes.
Domoljubje je treba krepiti, a zmerno
Prva novinarska znanja, počitniško prakso je leta 1974 Toš dobil pri Večeru, kjer še zmeraj piše prispevke, tudi za prilogo Štajer'c, in se odziva v pismih bralcev. "Naši takratni mentorji so nam mladincem zabičali - zmeraj iščite resnico in obe plati medalje. To sem zmeraj počel, do danes," je dodal.
Ogromno vedenja ima seveda s področja holokavsta, čemur v najnovejši knjigi prav tako posveča velik del. Želi namreč opozoriti na še zmeraj nerešena vprašanja, izkrivljanja v današnji družbi. Zato ima že naslovnica simbolen pomen. Na njej so namreč posode, skodelice zaprtih in nato usmrčenih v taborišču Auschwitz. "Ko sem začel pisati, da se je tudi na naših tleh dogajal holokavst, sem bil deležen kritik, kaj se grem. A podatki kažejo, da je bilo na udaru čez 800 Judov." Domoljubje je treba krepiti, ampak to postane sporno, ko preide v skrajna gibanja, še opozarja Toš, čigar velika tema je tudi holokavst nad Romi. V knjigi komentira še druge tematike, med drugim lovsko, saj je tudi sam zavzet član zelene bratovščine. Pripravlja pa tudi že drugo knjigo, in sicer o dogajanju v Hrastovcu v letu 1945.
