(TEMA) Slovenija, od kod uspehi tvoji?

"Šport je velik biznis. Imejte še vi kaj od tega," je pred leti vabila Športna stavnica. Resda le k stavam in ne k športnemu udejstvovanju, a tudi skozi stavniški denar, ki ga razdeli Fundacija za šport - v naslednjem letu bo to rekordnih 14,6 milijona evrov - se napaja slovenski šport. In praktično vsi imamo nekaj od njega, tudi če vanj nismo vpeti. Kot je izračunala projektna skupina fakultet za turizem in šport ter ljubljanske ekonomske fakultete, je multiplikator prihodkov za celotno dejavnost športa 1,77. To pomeni, da vsakih 100 evrov povpraševanja po športu pomeni 177 evrov za celotno slovensko gospodarstvo. Povprečen multiplikator preostalih dejavnosti je denimo 1,66. V športu je zaposlenih približno 22.500 ljudi, kar predstavlja 2,52 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji, panoga pa zajema 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Predvsem pa je šport prvorazredni slovenski izvozni artikel. Prav skozenj se je naša mlada država v 90. letih uveljavljala v svetu. Po uvodnem desetletju sramežljivih uspehov se je ob prelomu tisočletja s prvimi zlatimi olimpijskimi medaljami (Iztok Čop, Luka Špik, Rajmond Debevec) in velikimi nogometnimi dosežki (prve uvrstitve Maribora v ligo prvakov in reprezentance Slovenije na veliki tekmovanji, EP in SP) začel slovenski športni vzpon. In četudi se (lahko) malodane vsaka država s selektivnim izborom rezultatov (rada) okliče za športno, za Slovenijo rek, da so športniki njeni največji ambasadorji, ne velja le kot brezpredmetni kliše.Ploskati politiku kot ploskati bankomatuNe le, da Slovenija zaseda vrhove lestvic, ko se računa število medalj glede na prebivalstvo, dvomilijonska država ima nekaj praktično nepremagljivih športnikov v individualnih panogah (Tadej Pogačar, Janja Garnbret), uspehe v najbolj popularnih ekipnih športih v Evropi (košarkarsko zlato na EP, tri odbojkarska srebra na EP, rokometni bron na SP in srebro na EP ...), superzvezdnike v globalnih moštvenih panogah (Luka Dončić, Anže Kopitar, Benjamin Šeško ...) in celo funkcionarja na vrhu evropskega nogometa (Aleksander Čeferin). Da vseh ostalih ekipnih (RK Celje, NK Maribor, Smelt/Union/Cedevita Olimpija, RK Krim ...) ali individualnih (od zimskih športnikov, judoistov, kajakašev, atletov, motokrosistov ...) presežkov niti ne omenjamo."Primoževa Vuelta, Lukino evropsko prvenstvo ali naslednji pohod Maribora v ligo prvakov se ne začne s piskom piščali. Ne začne se na sami dirki ali na tekmi. Začne se tukaj," je ob predstavitvi malčkom namenjenega novega umetnega igrišča na Pobrežju z dvignjeno pestjo v zraku rohnel Matevž Frangež, generalni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport RS (MGTŠ), ki je za igrišče prispevalo pol milijona. Večina mu je ploskala, a mariborska čemernost je poskrbela tudi za kak duhovit komentar med aplavzom: "Kaj mu te ploskamo, saj je naš denar. Kot da bi ploskal bankomatu, ko grem dvignit." Nekaj minut pred tem si je ob isti priložnosti sicer žvižg ali dva iz občinstva prislužil tudi župan Saša Arsenovič kot predstavnik občine, ki je prav tako sofinancirala igrišče. Ne glede na stereotipno sovražno naravnanost do politikov, ki se tradicionalno pojavljajo ob velikih športnih proslavah ali odprtjih nove športne infrastrukture, pa tudi tipično nenaklonjenost športnikov, da bi govorili o politiki, sta šport in politika neizogibno povezana. Profesorica z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Sandra Damijan denimo ugotavlja, da se je, odkar je leta 2023 šport prešel s šolskega pod gospodarsko ministrstvo, naredilo kar nekaj pozitivnih korakov. Morda najbolj očiten je ta, da je ministrstvo podprlo kar 141 projektov za športno infrastrukturo po državi, za kar je namenilo 50,3 milijona evrov. Podravje poka od prenovljene infrastrukturePodravje seveda ni izjema. V področje športne infrastrukture je MGTŠ v dveh letih na tem območju investiralo skupaj točno tri milijone evrov - lani 1,664 milijona evrov, letos 1,836 milijona evrov. Tudi s pomočjo teh sofinanciranj (drugi del večinoma prispevajo občine), ki povprečno znašajo tretjino vrednosti prijavljenih projektov, se je iz razpisov iz 2024 uredilo že omenjeno nogometno igrišče na Pobrežju, konec avgusta se je začela obnova športnega parka v Slovenski Bistrici, v pol leta naj bi bil dokončan medgeneracijski športni objekt Podlehnik, konec septembra je bila odprta atletska steza pri podružnični osnovni šoli Podgorci v občini Ormož, kmalu bo eno leto od otvoritve novega športnega parka Poljčane, od aprila ima Lokavec v občini Sveta Ana novo igrišče za mali nogomet, nogometno igrišče v Rogozi bo po novem prekrito z umetno travo, v Lovrencu na Pohorju se urejajo igrišča ob šoli, večnamenska igrišča za mali nogomet, košarko in odbojko pri mariborski OŠ Leona Štuklja že 'na polno' uporabljajo, julija je bila zaključena obsežna prenova športnega parka v Šentilju, Hajdina je dobila novi kolesarski 'pumptrack' poligon, na Ptuju pa je bilo prenovljeno športno igrišče Vičava. Za projekte, prijavljene na letošnje razpise, je ministrstvo pripravilo še 2,5 milijona evrov, kar je v povprečju dobra tretjina vrednosti prijavljenih investicij. V sklopu tega je Velika Nedelja minuli teden dobila prenovljeno športno dvorano, konec meseca bo zaključena preplastitev igrišč pri OŠ Benedikt in prenova garderobnih prostorov, pri Svetem Andražu poteka obnova telovadnice, v Žetalah se obeta posodobljen športni park, enako velja za atletsko stezo v Slovenski Bistrici, pred dvema tednoma je bila podpisana pogodba za obnovo medgeneracijskega športnega objekta DTV Partizan v Framu, obnova se obeta tudi mestnemu stadionu na Ptuju, športnemu parku v Vidmu, telovadnici v Majšperku, športnemu centru v Dravogradu, igriščem v Slovenj Gradcu, rokometnemu igrišču v Destrniku, športni dvorani v Lenartu, telovadnici v Cirkovcah in nogometnemu igrišču z umetno travo v Spodnji Hajdini. Dobrovce bodo dobile nov športni objekt s tribuno, Sladki Vrh objekt pri teniških igriščih, v Bistrici ob Dravi pa bodo na novo urejene športne površine. Zvezam na stotisoče evrov, športnikom plačeOb vseh teh državno sofinanciranih investicijah pa ves čas "po malem" v športno infrastrukturo vlagajo tudi lokalne skupnosti. Denimo v Mariboru so se v mestni proračun za 2024 in 2025 najbolj zažrla sanacijska dela na strehah Ljudskega vrta, kar je zneslo 386.568 evrov, leta 2027 pa bo sanacija v celoti zaključena. Letos je Urad za šport v MOM v skupni vrednosti skoraj 120.000 evrov med drugim financiral dela na atletskem stadionu Poljane, obnovo ograje ob športnem parku na Teznu, pregled in meritve strešne konstrukcije Ledne dvorane, prenovo objekta Balinarskega društva Angela Besednjaka, postavitev plezalne stene v Limbušu, postavitev zunanjega fitnesa na Pobrežju in postavitev igral pri OŠ Malečnik. Investicij v športno infrastrukturo je torej malo morje, a za ukvarjanje s športom je to šele osnova. Pomemben, za večino kar ključen vir financiranja za številne panožne zveze predstavlja Fundacija za šport. Ta je denimo Olimpijskemu komiteju letos namenila 1,44 milijona evrov, smučarski zvezi 778.225, košarkarski zvezi 747.558, odbojkarski zvezi 549.962, rokometni zvezi 533.403, planinski zvezi (kamor spada športno plezanje, op. a.) 469.268, nogometni zvezi 419.383 evrov itd. Ob tem MGTŠ športnim zvezam - kar se ponavadi prenese na klube - sofinancira plače za skupno 120 strokovno izobraženih trenerjev, kar bo denimo v aktualnem obdobju 2024-2028 zneslo 9,2 milijona evrov. Na ta račun si skuša pomagati tudi mariborska košarka; plače tako Aleksandra Čikića (AKK Branik) kot Roberta Stojkovića in Davida Drameta (oba ŽKD Maribor) sofinancira ministrstvo - zasluženo, ko pa sta Stojković in Čikić slovensko žensko reprezentanco do 17 let to poletje družno pripeljala do naslova evropskih podprvakinj, Drame pa je bil trener za fizično pripravo košarkarjev do 19 let, ki so bili bronasti na SP. Ob vsem tem ni nepomembno, da Finančna uprava RS, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo skupno zaposlujejo 130 vrhunskih športnikov in trenerjev, po septembrskem sklepu vlade pa se bo številka povečala na 183. Občina, pomagaj!Morda še pomembnejši delež pri financiranju športnih klubov - če ostanemo pri javnem denarju - pa imajo lokalne skupnosti. V odbojkarskih krogih boste slišali, kako ima ACH desetkrat večji proračun od konkurenčnega mariborskega i-Venta, rokometni Slovan se dviguje tudi zavoljo afinitete ljubljanskega župana Zorana Jankovića do rokometa, Krim pa je, skupaj z ljubljansko in košarkarsko Olimpijo, praktično nedosegljiv za domačo konkurenco. Predvsem klubi iz mest se morajo v boju za občinsko finančno pogačo pogosto boriti tudi z drugimi panogami, kar odpira tisto staro nacionalno vprašanje, ali bi bilo smiselno nekatere športe finančno bolj podpreti na račun drugih. Denimo tradicionalno mariborsko košarkarsko vprašanje, zakaj nimamo prvoligaša - in celo drugoligaša ne -, ko pa ga ima kar pet štajerskih "vasi", torej Podčetrtek, Laško, Polzela, Šentjur in Rogaška Slatina, ima delni odgovor v načinu financiranja, ki mu sledi Mestna občina Maribor.Ta na podlagi kriterijev sredstva za letni program športa nameni kar 91 športnim organizacijam. Del je izplačan v denarju, del pa je obračunan v protivrednosti ur, ki jih klubi dobijo predvsem v obliki brezplačne uporabe objektov. Glede na seštevek je največji prejemnik sredstev v letu 2025 Plavalni klub Branik (325.778 evrov), sledi mu Hokejsko drsalni klub Maribor (250.850 evrov). A na vrhu sta predvsem zato, ker morata uporabljati specifično športno infrastrukturo, ki nima alternative - plavalci Pristan (v protivrednosti 180.000 evrov), hokejisti Ledno dvorano (v protivrednosti 200.000 evrov). Iz istega razloga je na tretjem mestu Nogometni klub Maribor Tabor (skupaj 225.804 evre, od česar protivrednost uporabe igrišč v športnem parku Tabor znaša slabih 170.000 evrov). Sledijo NK Maribor Branik (204.812 evrov), ŽKD Maribor (159.576 evrov), Odbojkarski klub OTP banka Branik (148.991 evrov), AKK branik (148.258), Veslaški klub Dravske elektrarne Maribor (146.000 evrov), ŽTK Maribor (133.807) - pri čemer denimo "županov" TK Branik "le" 96.871 evrov -, Rokometni klub Branik 127.880 evrov ... Kot zanimivost; na repu lestvice, na 91. mestu, je Športno društvo srečno zdravo življenje, katerega dejavnost je vodenje skupinskih vadb, prejelo pa je za 379 evrov protivrednosti uporabe objektov. Starši še vedno največji pokroviteljiKljub vsem javnim sredstvom, ki posredno gredo iz žepa državljanov oziroma občanov, pa morajo starši otrok in mladostnikov, ki se želijo ukvarjati s športom, še vedno segati globoko v denarnice. Ali, kot bi dejal Frangež, "starši so še vedno največji pokrovitelji slovenskega športa". Hiter pregled po mariborskih klubih nakazuje, da so najcenejši še vedno bazični in ekipni športi. Od 30 do 50 evrov stane mesečna članarina pri Atletskem klubu Poljane, pri 35 evrih se začne predšolska košarka pri ŽKK Maribor. Pri šolarčkih se članarine iz prej omenjenih 35 evrov že nekoliko dvignejo: 50 evrov mesečno stane vadba pri AKK Branik in KD Borut Besedič Čiro, 55 pri ŽKK. Osemnajstletniki, ki pri Braniku že lahko okusijo slast tretje članske lige, torej najvišjega nivoja, ki se v Mariboru še igra, pa morajo za članarino odšteti že 70 evrov. Odbojkarske cene pri OK i-Vent Maribor so primerljive s košarkarskimi, odvisno od selekcije in posledično števila treningov znašajo od 45 do 75 evrov. Pri enaki ceni se začnejo tudi nogometne članarine v mariborskih klubih. Kanček dražji je hokej na ledu - za predšolske otroke 600 evrov na sezono, 900 evrov na sezono za otroke do 11. leta in 1250 evrov na sezono za skupino U13 in starejše. Ob tem klub - da začetni visok vložek ne bi šel "v nič" - poskrbi, da je vadnina prvi mesec brezplačna, prvo leto pa brez nadomestila posodi tudi vso potrebno opremo. Prav zaradi opreme in tudi stroškov potovanj ali strokovnega osebja pa znajo stroški v nekaterih športih leteti v nebo. Denar ne kupi uspeha, a ...V nedavnem intervjuju je direktor Dirke po Sloveniji Bogdan Fink ugotavljal, da kolesarstvo že postaja šport bogatih staršev: "Kolesarstvo je postalo zelo drag šport. Zakaj? Kolo včasih ni bilo tako pomembno, zdaj pa če nimaš pravega kolesa, gum, čelade, nogavic, rokavic, bidonov, nisi konkurenčen. Ne moreš biti." Že dolgo v tovrstno kategorijo športov sodijo denimo golf, alpsko smučanje in tenis, kjer je meja stroškov le nebo. Direktor Teniškega kluba Branik Mato Sušac v pogovoru odkrito priznava, da klub sicer "plača stroške spremstva in prevoza na tekmovanja, kot so državna prvenstva ter ligaške in nekatere mednarodne turnirje, vse ostalo pa je na plečih staršev". No, nekateri športi pa so tako dragi, da brez entuziazma staršev sploh ne gre. Tak je denimo avtomotošport, ki je v Sloveniji še najbolj razvit v obliki motokrosa. Oba slovenska dirkača v razredu MXGP, Tim Gajser in Jan Pancar, sta do tega nivoja prilezla s pomočjo očetov; Bogomir Gajser je bil dolga leta praktično alfa in omega Timove ekipe, Igor Pancar pa je še danes ekipa v enem ter Janov trener in mehanik. Podobno velja pri tretjem članu slovenske ekipe za pokal narodov, Jaki Peklaju. A visoki vložki se začnejo že veliko prej, še v mladih, otroških letih dirkačev."Treba je sicer poudariti, da se uspeha ne da kupiti. Generalno pa so v tem športu ljudje, ki niso ravno reveži. Vsakemu dirkaču prav družina kot osnovna celica omogoča način življenja, povezan s tem športom. Če nisi pri 15, 18, 20 letih povezan z družino, ki ti omogoča ukvarjanje z motokrosom, si tega niti ne moreš privoščiti," pravi Sašo Kragelj, 24-kratni državni prvak, ki zdaj med drugim vodi motokros akademijo v Radizelu: "Otroci že pri sedmih, osmih letih lahko vozijo 50-kubične motorje, ki stanejo okrog 4000 evrov. Tu lahko dodamo še 1000, 1500 evrov za tuning, da je motor dovolj dober za zmago v državnem prvenstvu. In če še dodamo vso opremo in vsa potovanja ... Odvisno od skromnosti; nekateri skozi sezono pridejo tudi z 10.000 evri, kdo drug z 20.000. Verjamem pa, da pri najbolj ambicioznih starših sedem-, osemletnikov stroški na sezono že dosegajo 30.000 evrov." 22.500 ljudi je zaposlenih v slovenskem športu "Primoževa Vuelta, Lukino evropsko prvenstvo ali naslednji pohod Maribora v ligo prvakov se ne začne s piskom piščali." "Kolo včasih ni bilo tako pomembno, zdaj pa če nimaš pravega kolesa, gum, čelade, nogavic, rokavic, bidonov, nisi konkurenčen."

(TEMA) Slovenija, od kod uspehi tvoji?

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano