Pred dnevi je za posledicami hude prometne nesreče, ki se je zgodila avgusta letos na otoku Pagu, preminila 16. julija 1951 rojena Breda Lorenci, ena najvidnejših mariborskih, slovenskih in jugoslovanskih atletinj. Na včerajšnjem pogrebu na pobreškem pokopališču v Mariboru so se od nje poslovili njeni najbližji, številni nekdanji sodelavci, prijatelji, športniki in znanci.
Rekorde je postavljala kot za šalo
Breda Babošek, ki je septembra leta 1973 po poroki s svojim trenerjem, nekdanjim atletom in uglednim športnim delavcem Milanom Lorencijem prevzela njegov priimek, je kot atletinja AD Maribor od leta 1965 do 1979 v skoku v višino in mnogoboju dosegala izjemne rezultate. Slovenski članski rekord v skoku v višino je popravljala kar enajstkrat, štirikrat tudi jugoslovanskega v mnogoboju, sedemkrat je bila jugoslovanska prvakinja, za člansko reprezentanco Jugoslavije je zbrala 45 nastopov. Njen najboljši dosežek v skoku v višino je 183 centimetrov, v mnogoboju pa 4351 točk. S slednjim je avgusta 1978 na balkanskih igrah v grškem Solunu osvojila zlato kolajno, skupno pa na teh igrah tretjo, vse različnega sijaja. Septembra 1979 je na sredozemskih igrah v Splitu osvojila srebrno kolajno v mnogoboju in nato končala izjemno tekmovalno pot. Ob slovesu je za Večer povedala: "Petnajst let nisem imela praktično nič od življenja. Trening, šola, služba, družina, trening. Ne utegnem več uskladiti vseh teh obveznosti."
Pozneje sta športno pot atletske družine Lorenci nadaljevala sin Tine in hči Urška. Še posebej uspešen je bil Tine, ki je z osebnim rekordom 5,31 metra iz leta 1995 sodil med najobetavnejše skakalce ob palici pri nas in tudi v Evropi.
Prva mariborska atletska olimpijka
Breda Lorenci je kot prva mariborska atletinja nastopila na olimpijskih igrah, in to leta 1972 v Münchnu. Milan Lorenci se spominja, da je bila tedaj poškodovana: "Razmišljala je, da ne bi nastopila, a sva vendarle odpotovala v München. Žal njen rezultat ni zadoščal za finale." Po vrnitvi iz Münchna je na atletskem stadionu Na Poljanah še naprej trdo trenirala. Nekdanja novinarka Večera in sedaj upokojenka Zora Štok, ki je pod priimkom Štefanec med drugim osvojila naslov jugoslovanske prvakinje za mlajše mladinke v teku na 80 metrov z ovirami, uspešno pa je tekmovala tudi v sprintu, se Brede zelo dobro spomni: "Nikoli nisem niti pomislila, da bom kdaj sedela v isti slačilnici kot olimpijka, a se je to zgodilo. Bilo mi je v veliko čast in ponos. Iz dneva v dan sem Bredo bolj in bolj spoznavala kot osebo. Nam mlajšim atletinjam in atletom je bila vzornica. Njeni športni in življenjski nasveti so nam veliko pomenili."
Športnica Slovenije leta 1979
Za dolgoletno delo na prosvetnem in športnem področju je dobila več uglednih priznanj, med njimi odlikovanje z redom zaslug za narod in Bloudkovo plaketo, bila je razglašena za naj atletinjo Jugoslavije, leta 1979 pa za športnico Slovenije. Po končani aktivni športni poti je bila nekaj let trenerka mlajših selekcij AD Maribor, kot diplomantka Pedagoške akademije v Mariboru in pozneje Fakultete za šport v Ljubljani pa se je kot profesorica športne vzgoje posvetila strokovnemu delu v šolstvu. Vrsto let je bila športna koordinatorica in nazadnje, pred dobrim desetletjem, ko se je upokojila, višja svetovalka za športno vzgojo na Zavodu za šolstvo Slovenije.
"Z Bredo sva sodelovala nekaj let, tudi ko smo v naši šoli leta 1990 orali ledino pri ustanavljanju športnega oddelka. Skrbela je za športni program, imela je veliko strokovnega znanja. Naredila je vse, da športnikom omogoči ustrezne razmere za šolanje in tudi športno delovanje. V projektu je sodelovala z dušo in telesom," se Brede spominja dolgoletni ravnatelj II. gimnazije Maribor Ivan Lorenčič.
S Krimom na evropski vrh
Breda Lorenci je v AD Maribor trenirala tudi Mojco Kirbiš, ki je pod dekliškim priimkom Muršič junija 1982 v Celju skočila 181 centimetrov visoko, kar je bil tedaj slovenski rekord za mlajše mladinke. "Ko so po šolah iskali učenke in učence, ki bi se radi ukvarjali z atletiko, sem se odzvala, in ker sem bila visoka, so bili v AD Maribor mnenja, da bi lahko bila uspešna skakalka v višino. Od prvega dne me je trenirala prav Breda, med nama se je razvil poseben odnos. Najina skupna pot se je končala, ko sem odšla na študij v Ljubljano," se spomni Kirbiševa.
Breda Lorenci je kot strokovnjakinja za telesno pripravljenost sodelovala tudi s slovensko moško in žensko rokometno reprezentanco, moško odbojkarsko reprezentanco in tudi z rokometašicami ljubljanskega Krima. Leta 2001, ko je Krim osvojil prvi naslov evropskih prvakinj, je bila članica strokovnega vodstva kluba. "Breda je bila izjemna oseba in strokovnjakinja, v naslov je bilo vtkano tudi njeno delo. Sodelovanje z Bredo mi je bilo v posebno zadovoljstvo in čast," je povedala Branka Mijatović, kapetanka rokometašic Krima v letu 2001.
