Slovenska deskarka Gloria Kotnik je znana po svojih dosežkih na snegu, vključno z bronasto olimpijsko medaljo, a hkrati je tudi mama, ki usklajuje treninge, tekme in družinsko življenje. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako potekajo priprave na novo sezono, kakšne so razmere na ledenikih, in kako ji materinstvo daje dodatno moč ter motivacijo, da vsak dan znova pokaže svoje najboljše.
Nova sezona še ni čisto pred vrati, ampak zelo blizu. Kako potekajo priprave nanjo?
"Dobro, imam že kar nekaj dni na snegu. Bila sem na letnih pripravah in tudi v dvorani, tako da sem naredila kar lepo količino treningov. Zdaj so se tudi naši ledeniki že malo zasnežili, padlo je precej snega na evropskih ledenikih in upam, da bo tudi nadaljevanje priprav potekalo tako gladko."
Kje ste deskali?
"Na Zermattu v Avstriji in v Belgiji, v Peeru, v dvorani."
Kako bi primerjali razmere v dvorani s tistimi na ledeniku?
"V dvorani polivajo sneg z vodo, zato je precej ledeno. Sneg je bolj ali manj trd, a je odličen za osnovo – za postavitev baze, za pridobitev pravih občutkov in samozavesti. Razmere so zahtevne, ampak ravno to je super za trening."
Sezona se začenja decembra na Kitajskem.
"Kitajska je v bistvu destinacija, ki mi zelo ustreza. Tam je sneg, ki se odlično ujema z mojim načinom vožnje. Te tekme se res veselim, še posebej začetka sezone. Potem pa naprej po ustaljenem koledarju, ki ga imamo že nekaj let."
Tudi zadnje olimpijske igre, na katerih ste osvojili bronasto kolajno, so bile na Kitajskem. Srečna destinacija torej.
"Res je. Jaz imam ta sneg zelo rada – imam občutek, da lahko tam pokažem tisto svoje najboljše. Sem samozavestna, ne rečem, da ne tudi na drugih terenih, ampak ja, ta sneg je nekako moj domači."
Letošnja sezona bo olimpijska. S kar dobro popotnico se podajate vanjo …
"Zagotovo je lažje, če imaš že eno olimpijsko medaljo, ampak po drugi strani to ne spremeni veliko. Tukaj sem zato, da treniram, in želim si še kakšno! Motivacija je velika, vsi gremo v to sezono zelo zagnano, pripravljeni smo trpeti in se maksimalno pripraviti na tekmo, ki pride le enkrat na štiri leta. Upam, da se vse izteče po najboljših željah – zase in za vse slovenske športnike. Vem, koliko truda je v ozadju, koliko stvari lahko gre prav ali pa narobe, zato si res želim, da bi vsem steklo čim bolje."
Poleg olimpijskih iger je v koledarju gotovo posebej označena tudi tekma na Rogli.
"To je domača tekma in se je vsi zelo veselimo. Imamo priložnost biti pred domačimi navijači, pred našimi najbližjimi – to je res en poseben deskarski praznik. Navijači nas ponesejo, vzdušje je edinstveno, tekma pa tudi vizualno izgleda čudovito, ko vidiš poln ciljni prostor in vse, ki navijajo za nas. Je pa res, da meni domača tekma mogoče ne odgovarja najbolje – ne zaradi navijačev, ampak zaradi terena. Zdi se mi, kot da sem doma v dnevni sobi, in potem začnem komplicirati, hočem še več, kot bi bilo treba, in se zgodijo napake. Ampak ja, vsako leto imam več izkušenj in upam, da jih bom letos obrnila v svoj prid."
Če teren na Rogli poznate do potankosti, pa je verjetno nekoliko drugače z olimpijskim v Livignu?
"Ja, tam ga prav dobro ne poznamo. Tudi proga, na kateri bomo tekmovali, je povsem nova. Seveda teren vidiš, ampak ko je enkrat zasnežen, se lahko s količino snega precej spremeni konfiguracija. Priložnosti za trening tam najbrž ne bo do zadnjega, zato iščemo podobne proge in tam treniramo. Na koncu je pa proga za vse enaka – in vsi bomo dali vse od sebe."
Kako pomembno je poznavanje proge? Verjetno ne toliko kot pri smukačih v alpskem smučanju, a vendarle?
"Če so kakšni tehnično zahtevni deli ali prelomnice, kjer ne vidiš naprej, je to lahko izziv. Ampak imamo ogled proge, tako da se stvari da dobro vizualizirati. Seveda je lažje, če imaš možnost trenirati, a zelo pogosto te možnosti nimamo – tako da smo navajeni na oboje."
Niste le vrhunska športnica, ampak tudi mama. Otrok vas velikokrat spremlja na treningih in tekmah. Koliko usklajevanja je potrebnega?
"Če bi rekla, da je enostavno, bi se zelo zlagala. Tukaj je še več logistike, več vložene energije, tudi časa za počitek je manj. Ampak jaz sem mama in želim biti tukaj za svojega otroka – to mi je zelo pomembno, pravzaprav najpomembnejše. Tega ne jemljem kot breme, ampak kot dodatno motivacijo in energijo, ki mi jo on daje. Vsako situacijo lahko pogledaš z dveh strani – jaz poskušam najti pozitivne plati in iz tega potegniti najboljše. On me res dodatno motivira in “boosta”."
