Tadej Pogačar je ob koncu kolesarske sezone, na zadnji enodnevni preizkušnji svetovne serije in zadnjem spomeniku, pred izjemnim dosežkom. Obeta se namreč slavnostni trenutek, da se pod dirko po Lombardiji vpiše kot rekorder. Oziroma sorekorder, legendarni Italijan Fausto Coppi že ima pet zmag, prvi kolesar na svetovni lestvici pa tokrat lovi to znamko. Trenutno je pri štirih kot še en izjemni Italijan Gino Bartali, lahko pa postane prvi, ki bo slavil kar petkrat zapored. Zgodovinski dosežek brez primere bi bil, da bi kdo na preizkušnji iz elitne peterice slavil pol desetletja v nizu, saj je že pet lovorik na eni sila redek dosežek. Ob Coppiju je uspelo le še Belgijcu Eddyju Merckxu (5 zmag na Liege-Bastogne-Liege ter sedem na Milano-Sanremo) in Italijanu Costantu Girardengu (6 na Milano-Sanremo).
Vsako leto bolj nedosegljiv
Največ debat ta čas sicer ne poteka o tem, če bo Pogačarju na "njegovi" dirki uspelo, ampak s kakšno razliko bo tekmece potolkel tokrat. Pa to sploh ni napihnjenost ali aroganca, ampak je takšen Pogijev stil in takšne so zakonitosti zadnjih dirk. Leta 2021 je klasiko odpadlega listja dobil po sprintu z Italijanom Faustom Masnado, pred tremi leti v zaključnem obračunu s Špancem Enricom Masom. Predlani je ciljno črto prvič prečkal skoraj minuto pred skupinico s Primožem Rogličem na tretjem mestu, lani pa je drugouvrščenega Remca Evenepoela ugnal kar za 3:16 minute, kar je bila najvišja prednost po Meckxu leta 1971, torej po 53 letih. Nič kaj milosten ni bil Gorenjec do tekmecev niti na zadnjih dirkah, na svetovnem prvenstvu je Evenepoela ugnal za minuto in pol, na evropskem za pol minute, razlika do najbližjih zasledovalcev v torek po treh dolinah Vareseja pa je bila nekje vmes.
Da je slovenski šampion ta čas nepremagljiv, ni nobenega dvoma, bila bi senzacija, če bi mu kdo odnesel trofejo, ko je še posebej motiviran in osredotočen na nekaj velikega. Marca mu na Strade Bianche niti padec ni mogel preprečiti slavja, za to jesen pa se zdi, da tako odličen še ni bil. Pa čeprav naj ne bi vozil na vso moč, ampak preračunljivo, kolikor je bilo potrebno. Da ima dovolj zalog za tehnično težavo, menjavo kolesa ...
Na startu pet Slovencev
No, še eno vprašanje je odprto za Lombardijo, kje bo na 241 km dolgi trasi s 4400 višinci napadel tokrat? Dirka, ki v neparnih letih poteka od Coma do Bergama in v parnih v obratni smeri, razumljivo letos nima enake trase kot lani, ampak kot predlani, pred štirimi leti ... No, pri prvem slavju je Komendčan napadel ob vzponu na zadnji prelaz Passo di Ganda (9,2 km, 7,3 odstotka naklona), ob tretjem na spustu z njega in preživel tudi s krči, ki so mu grenili zadnje kilometre. Še štirje klanci so tokrat prej, slovita Madonna del Ghisallo s kapelico, posvečeno kolesarjem, bo zagotovo prezgodaj za uspešen pobeg, še v prvi polovici je Roncola (9,4 km, 6,6 odstotka naklona) in v začetku druge Berbenno (6,8 km, 4,6 odstotka naklona). Zelo zanimiv zna biti "dvojček" Crocetta - Zambla Alta oziroma 15 km vzpona na 24 kilometrih, od koder je le še 65 km do cilja in 23 km spusta do vznožja Gande. A čeprav na profilu niti ni dobro vidna, je lahko odločilna tudi zaključna, 1,6-kilometrska špička Colle Aperto že v Bergamu, od koder je le še spust do cilja na ulici Roma.
Vse našteto zna biti prenaporno za Evenepoela, da bi ogrozil Pogačarja, a še vedno je Belgijec na dirki, ki mu je leta 2020 prinesla grozljiv padec in dolgo rehabilitacijo, največji tekmec. Nato sledijo drugi, ki so v zadnjem času posegli po visokih mestih, Britanec Tom Pidcock, ki bo že v nedeljo z Matejem Mohoričem na Nizozemskem bil boj za svetovnega "gravel" prvaka, Francoz Paul Seixas in Irec Ben Healy, ki sta kolajni osvojila na EP in SP, ter še kdo, tudi Primož Roglič, ki je bil na trasi proti Bergamu pred štirimi leti četrti in pred dvema prvič na stopničkah. Kisovčan bo imel ob sebi v dresu moštva Red Bull-Bora-Hansgrohe Jana Tratnika, od Slovencev bosta nastopila še Domen Novak iz Pogačarjevih Emiratov in Gal Glivar (Alpecin-Deceuninck).
