V torek smo ga srečali v Ormožu, v četrtek je bil v Rogaški Slatini, v petek v Kranjski Gori in verjetno to niso bila vsa potovanja prejšnji teden. Bogdan Fink že kroži po državi ter nabira starte in cilje za prihodnjo Dirko po Sloveniji. Ob tem pa direktor naše največje in najodmevnejše kolesarske prireditve doma v Novem mestu rešuje klub, ki je ostal brez glavnega finančnika zadnjih dveh desetletij. Triinpetdesetletni Novomeščan je vpet v veliko projektov, tudi še v kakšnega drugega, in ogromno ve o tem športu, zato smo se pogovarjali o marsičem.
Pričeli smo s torkovo zaključno prireditvijo 31. slovenske pentlje in s podelitvijo nagrad najboljšim gostiteljem karavane, ki so jih izbrali sedmič. Tudi destinacije, letos jih je bilo vključenih 48, med sabo tekmujejo in se močno potrudijo, zato je konkurenca ostra, interes lokalnih skupnost biti zraven pa velik. Je zahtevno krmariti med vsemi željami in interesi? "Tudi letos je bilo več kot 50 odstotkov novih startnih in ciljnih destinacij, kar je za nas izredno pozitivno, a to so rezultati pogovorov iz let 2022, 2023 in 2024. Za nekatere destinacije v letu 2026 smo se pogovarjali že prej, nekatere pa ostanejo iste. Veseli nas, da je interes v Sloveniji. Ne gre za krmarjenje, daleč od tega, z ljudmi se je treba usesti in pogovoriti, dogovoriti, Slovenska turistična organizacija (STO) si želi čim več Slovenije. Imamo okrog 800 kilometrov trase v petih dneh in moramo uskladiti, da je to na koncu športno-turistični produkt, lepa razglednica Slovenije. Nekateri kraji so tradicionalni, na začetku so pristopili k projektu, ko nihče vanj ni verjel. To v organizacijskem cenimo," je dejal Bogdan Fink.
So že obrisi trase za leto 2026, se že kaj ve, letos je bila dirka tri dni na Štajerskem, pride spet?
"Obrisi ja, ampak je še predaleč, da bi lahko govorili, kakšna bo trasa. Seveda nam je cilj, da bi imeli predstavitev že oktobra ali novembra, kot Tour de France ali Giro d'Italia. Počasi gremo proti temu, smo pa na dobri poti, da to uresničimo že kmalu."
Rekli ste, da je bila letošnja dirka za vas z najmanj problemi v zgodovini. Ste zdaj še bolj zagnani?
"Definitivno. Sploh ne vem, zakaj smo imeli najmanj problemov. Prišlo je, kot včasih pride v življenju. Zelo se trudiš, pa ti ne uspe, sploh v športu, letošnja dirka pa je bila lepa, sončna, izredno pozitiven je bil odnos ljudi. Moramo vedeti, da poteka na prostem, da so cestne zapore in da se morajo ljudje nanje pripraviti."
Dirka ima dolgo zgodovino. Vsi zmagovalci so že neke vrste naše kolesarske legende, tekmovanje pa ima tudi pomembno mesto pri kolesarski identiteti naroda. Kako prireditelji čutite njegovo pomembnost oziroma veličino?
"Izredno veliko nam pomeni, da so Slovenci prireditev vzeli za svojo. Vidi se velik nacionalni naboj, ki se odraža z velikim številom slovenskih zastav in zelenih I feel Slovenia, ki se uporabljajo tudi na drugih športnih prireditvah. Zato imamo med destinacijami izbor Naj gostitelj, saj si želimo, da bi se dogajalo ne le tisti teden v juniju, ampak že prej, vmes in potem. Ne gre samo za število ljudi, ki se zberejo ob trasi, konec koncev je bila letos najboljša manjša destinacija Spodnji vrh nad Stopčami, Grobelno. Potegnili so štiri kilometre asfalta, ki je ostal, ko je dirka odšla. Občina Šentjur, Spodnji vrh in Ponikva so naši tradicionalni partnerji. Dirko nesejo naprej ljudje, z vsemi prostovoljci, gasilci in varnostniki je 3600 ljudi v organizacijskem odboru. To je ogromna številka, te ljudi je treba najti, dobiti, še posebno v današnjih časih, ko je večji poudarek na varnosti."
"Udarec je bil hud in je še. Angažirali smo se vsi v novomeškem kolesarstvu in še kdo v slovenskem, da poskusimo klub ne rešiti, ampak sanirati"
Pri varnosti je veliko polemike, predvsem ko se zgodi kaj strašnega. Dirka po Sloveniji ima pri tem kar srečo. Kako obravnavate varnostni vidik, kako se lahko izognete nesrečam, če se jim sploh da?
"Ob izbiri trase razmišljamo, kaj se bo zgodilo na vsakem ovinku, na vsakem spustu. Vse morebitne težave poskusimo izločiti. Pri kolesarstvu isti ovinek na kilometru 12 in 160 ni enak. Proti cilju so kolesarji bolj zagnani, hitrosti naraščajo, borba je večja. Z našimi tekmovalci, profesionalci v tujini in pri nas, trenerji in športnimi direktorji se večkrat posvetujem, vprašam jih, kakšen je ta spust, ta cilj, kaj mislijo, če je primerno za dirko ali ne. Dirka po Sloveniji je naša turistična razglednica in želimo voziti po lepih cestah in lepih odsekih, da imamo ogromno gledalcev ob trasi. Včasih tega ni možno zagotoviti, a takrat mora biti trasa tehnično zanimiva, športno zanimiva. To sta dva najpomembnejša vidika, ki ju moraš vkomponirati. Bistvo je, kar je bilo že stokrat povedano, da kolesarji naredijo dirko. Včasih tudi dirkajo na 12. kilometru, na 160. pa ne. Čeprav zdaj se praviloma dirka kar od starta do cilja, včasih se je le v zadnjih dveh urah, in mi kot organizatorji moramo biti skoncentrirani na vsakem ovinku, vsakem spustu, krožišču ..."
Za drugo leto ste spet prišli v vaš udarni termin v tretjem tednu junija (med 17. in 21. junijem), med Girom in Tourom. S čim ste prepričali odgovorne v Mednarodni kolesarski zvezi (UCI)?
"Pošteno povedano, ne vem. Naredili smo vse, kar smo lahko, naredili smo domačo nalogo, izredno dobro smo letos izvedli dirko. Nobenih pripomb UCI-ja ni bilo. Morate vedeti, da ima vsaka tekma predstavnika kolesarjev, imajo profesionalni sindikat, in ker je tekma na televiziji, se takoj vidi, če stvari funkcionirajo ali ne. Letos smo imeli prvič VAR-sodnika, ki ni ocenjeval le tistega prerivanja v Rogaški Slatini med tekmovalci, ampak je imel dostop do vseh kamer, pogledal je lahko tudi, česar gledalci niso videli. Ampak letos ni bilo nobenih težav, vse smo odlično izpeljali."
Torej niste lobirali za ta termin, ni bilo nobene politike?
"Lobiranje je bilo, vključili smo vse, kar vemo in znamo, prepričan pa sem, da so nam dirko nazaj pripeljali tudi uspehi naših kolesarjev. Še bolj pomembno je, da so dirko v Københavnu prestavili na teden prej, kar je bila že naša lanska ideja. Na Kriteriju po Dofineji, kjer potekajo priprave za Dirko po Franciji, za sprinterje ni kruha in zato bi istočasno zanje morala biti ena dirka, ker tudi oni gredo na Tour de France. Ne vem točno, kaj je nam pripomoglo, vse skupaj najbrž, tudi tradicija naše dirke."
Ima Slovenija funkcionarje v krovnih organizacijah, v evropski zvezi ali pri UCI-ju? Kako smo tu močni, kdaj bomo imeli kolesarskega Aleksandra Čeferina?
"Tu smo pa še daleč zadaj, čeprav se stvari spreminjajo. Tomaž Poljanec je že bil v odboru evropske kolesarske zveze, na svetovnem prvenstvu v Kigaliju je poskušal priti v upravni odbor UCI-ja naš predsednik Pavel Marđonović. Bil je zelo blizu, dober je bil, dobil je veliko glasov, ampak ko gledamo cel svet, je v športni politiki veliko kombinacij in podkombinacij. Je dober predsednik Kolesarske zveze Slovenije (KZS), zdaj pa treba delati še navzven, on ali kdo drug. Prepričan sem, da bomo čez štiri leta imeli predstavnika v UCI-ju. Imamo dva mednarodna sodnika, kar je dosti premalo. S to zadevo se doslej nihče ni ukvarjal, ampak delali bomo na tem vsi v kolesarstvu. Saj Poljanec je leta 2008 že pripeljal kongres evropske zveze na Roglo, v Zreče, ampak potem smo vsi skupaj zaspali. Pod bivšim predsednikom ni bilo interesa, da bi stvari peljali naprej, ob uspehih zdaj pa je naloga nas vseh, ki delujemo v kolesarstvu, tudi na tem področju."
Kako potekajo priprave na največji organizacijski projekt doslej, evropsko prvenstvo prihodnje leto v Sloveniji? Se tudi vi vključujete?
"Vključujem se v okviru KZS. Seveda sem v organizacijskem odboru, moj del bo bolj tehnične narave, se pravi tekma, dirka na cesti. Zdaj je še preuranjeno govoriti o celotnem organizacijskem odboru, kdo to pelje, kdo je šef."
Kaj mislite, da bi evropsko prvenstvo moralo prinesti za slovensko kolesarstvo, premik pri čem?
"Ne vem, kako lahko narediš še bolj pozitiven premik, od leta 2019 imamo prvega kolesarja na svetovni lestvici (smeh). Ampak to še ni vse, deklice in dečki se vpisujejo v klube, čedalje več imamo kolesarjev, vse skupaj je eno veliko pozitivno gibanje. Prepričan sem, da bo evropsko prvenstvo še utrdilo kolesarstvo na slovenskem športnem zemljevidu. Smisel je, da bi čim več mladih prišlo v ta šport."
Še večji korak k temu pa bo verjetno Grand Depart Dirke po Franciji 2029, to bo še bolj odmeven dogodek.
"Evropsko prvenstvo je super dogodek. V tistem trenutku, ko sta vlada oziroma KZS zaprosili za kandidaturo, je bilo to največ, kar bi v Slovenijo lahko pripeljali. Svetovno prvenstvo je predrago in je razprodano do leta 2031. Vmes se je pojavila tudi ideja iz kabineta predsednika vlade, če bi lahko priredili tudi Tour de France. Odlična odločitev, oboje. Na dobri poti smo, da uspe, je pa treba še počakati."
Bo Tadej Pogačar takrat še v boju za rumeno majico?
"To ni vprašanje zame, ampak zanj. Pred štirimi leti je bilo leto 2021, prej je zmagal na Dirki po Franciji kot po Sloveniji. Zdaj ima oboje. Kaj bo čez štiri leta, se ne ve. Stvari se zelo hitro spreminjajo."
Na eni strani govoriva o vrhuncih, na drugi ste v klubu Adria Mobil izgubili dolgoletnega generalnega sponzorja. Kako hud udarec je to za vas? Kakšne alternative imate za prihodnost?
"Udarec je bil hud in je še. Angažirali smo se vsi v novomeškem kolesarstvu in še kdo v slovenskem, da poskusimo klub ne rešiti, ampak sanirati. Tako veliko finančno razliko, kot jo je doprinesel partner Adria Mobil, je težko nadomestiti z danes na jutri. Smo pa optimisti in mislimo, da lahko z velodromom, Mestno občino Novo mesto in vsemi drugimi počasi zgradimo novo zgodbo. Adria Mobil je bila zraven 20, 25 let, že ko je bil Andrej Hauptman leta 2001 tretji na svetovnem prvenstvu, je bila sponzor KZS. Potem so prišli v kolesarski klub in tako naprej. Zgodba je bila super, brez Adrie Mobil tudi Dirke po Sloveniji na tem nivoju ne bi bilo. Oni so potegnili naprej, skupaj smo pokazali, kako se to počne. Nato sta tudi STO in država v dirki videli potencial, ki še zmeraj deluje izredno pozitivno."
"Kolesarstvo je postalo zelo drag šport. Če bo šlo še dolgo v tej smeri v državah, kot je Slovenija, ne boš imel več tekmovalcev, če ne bodo starši izredno bogati"
Je res, da boste morali ukiniti člansko ekipo? Kako velik korak nazaj vas čaka?
"Drugo leto bomo imeli člansko ekipo, bomo pa naredili dva, tri, štiri korake nazaj. Osredotočiti se bo treba še bolj na delo z mladimi. Zakaj? Ker te lahko vrnejo na pota stare slave. V teh težavah sem že bil leta 2002, 2003, ko so glavni pokrovitelji zapustili klub. Takrat so nas mladi rešili, Zrimšek, Nose, Brajkovič, z njimi smo naredili novo zgodbo. Zdaj sem še vedno optimist, kljub prehitremu odhodu mladih. Zdaj ekipe iz svetovne serije iščejo že mlade pri 15, 16 letih, jih novačijo in dajejo 'na zalogo'. Treba bo zagotoviti dobre pogoje, da fantje ne bodo odšli v tujino tako zgodaj, ampak malo kasneje. Primož Roglič je pri 26 letih šel v World Tour. Zdaj pa si pri 20 letih, če ne vrtiš x vatov in nimaš x porabe kisika, že star in si odslužil. Ampak to se dogaja tudi v drugih športih, saj vidite, da 17-letni fantje igrajo nogomet v prvih postavah velikih klubov."
Pa se je možno boriti proti temu in zmagati proti največjim klubom ali je to vnaprej izgubljena vojna?
"Trenutno se ne da, ampak to se bo moralo spremeniti, ker sicer bodo ostale le World Tour ekipe in njihove razvojne. Prihaja do raznih anomalij, kot je letos na prvenstvu Italije. Zmagal je kolesar, ki je izgubil mesto v ekipi svetovne serije, češ, da ne obrača dovolj vatov. Šel je v amatersko ekipo, celo leto treniral in postal italijanski prvak. Premagal je Ganno in vse druge ter se pri 26 letih vrnil. Konec koncev odlično delajo tudi Norvežani v Uno-X. Letos je Anders Johannessen na Dirki po Sloveniji zmagal šele prvič v karieri pri 26 letih. Poti do vrha so različne, vsi pa mislijo, da bodo naredili takšno kariero kot Pogačar, Evenepoel ali van der Poel."
Se pri UCI-ju pripravlja kakšna regulativa, ki bi omejila prehod tako mladih kolesarjev ali da bi klubi, ki vzgajajo, prejeli odškodnino, o čemer se govori že dalj časa?
"Problem je, ker ni televizijskih pravic. Večina denarja v nogometu, košarki pride iz tega naslova, v kolesarstvu pa tega ni oziroma denar pobere nekdo drug. Zato trg ne deluje. Imaš princip divjega zahoda, pištolo potegne, kdor hoče, pobere ti mlade in ne moreš narediti nič. World Tour ekipa ne plača nič, kar dolgo več ne bo šlo. Kolesarstvo je postalo zelo drag šport. Zakaj? Kolo včasih ni bilo tako pomembno, zdaj pa če nimaš pravega kolesa, gum, čelade, nogavic, rokavic, bidonov ..., nisi konkurenčen. Ne moreš biti. Če bo šlo še dolgo v tej smeri v državah, kot je Slovenija, ne boš imel več tekmovalcev, če ne bodo starši izredno bogati. To pa ni kolesarstvo, kolesarstvo je šport preprostih ljudi, ker je na cesti. Ni to golf, ni to tenis."
Kdo bi moral tu kaj narediti?
"Saj se ve. UCI. Vse je jasno. Kdo vodi nogomet? Uefa, Fifa. Kdo vodi košarko? Fiba."
So funkcionarji tam dovzetni za predloge, spremembe, pritiskate klubi in razne asociacije?
"Seveda pritiskamo. Saj poznate One Cycling (združenje nekaterih večjih klubov in organizatorjev dirk, ki je želelo spremeniti profesionalno kolesarstvo, op. p.). Nekako ni šlo, ampak nekdo bo prišel čez, podrl bariero in se bodo začele stvari spreminjati."
Slovenci rekreativno kolesarimo kot zmešani, tudi nekdanji predsednik države je med temi, direktorji velikih podjetij, potencialni sponzorji. Na koncu pa vidimo, da za tekmovalni pogon v članskih kategorijah rado zmanjka denarja. So kakšne rešitve, da bi bila slovenska scena močnejša in manj odvisna od globalnih trendov, tudi bolj "samooskrbna"?
"Težko. Vsa glavna podjetja so lastniško strukturirana ali prodana in je težko, da bi tuji lastnik podpiral slovenske gasilce, izobraževanje, kulturo in šport. Morda obstaja regulativa za prihodnost, davčne olajšave, o čemer se dalj časa pogovarjajo, ampak doslej konkretne rešitve ni bilo. Slovenci smo borbeni, žilavi, ampak tudi geografski legi se lahko zahvalimo, da so naši kolesarji tako uspešni. Brez bližine Italije ne bi bili, večkrat rečem. Tudi Italija je šla zdaj navzdol, nimajo niti ene World Tour ekipe, ampak vseeno. Predstavljajte si, da bi bili v Grčiji ali pa v Estoniji, Litvi, Latviji. Moraš biti res hudičev in imeti voljo iti tako daleč in tekmovati. Mi se usedemo v kombi, pet ur imamo do Milana, fante zvečer pripeljemo domov. Država zdaj podpira panožne zveze, kar je super, ampak klubski šport gre dol po celi Sloveniji. Mislim, da bi podjetja morala biti stimulirana za vlaganje v karkoli, ne govorim samo o športu, lahko za izobraževanje, kulturo ... Ampak zdaj so v ospredju druge ideje, kapitalski dobički."
Kako pa vidite prihodnost Dirke po Sloveniji? V kateri smeri bi jo radi razvijali?
"Mislim, da je v rangu ProSeries (druga svetovna liga, op. p.) naš top nivo. Zavedamo se, da smo dvomilijonski trg, tak je naš BDP, da smo ob boku dirkam po Norveški, Danski, Veliki Britaniji. Za World Tour se točno ve, kdo je. Saj lahko prideš noter z denarjem, tudi Kitajci in Bližnji vzhod so zraven, kar je tudi v redu, ampak točno se ve, katere dirke so top. Mislim, da moramo z Dirko po Sloveniji vztrajati na tem nivoju, delati naprej. Ni nobenih možnosti, predvsem finančnih, da gremo Slovenci v World Tour. Moramo biti ponosni, pridni, delavni, skromni in ostati, kjer smo. Mislim, da je to optimalno, kar lahko lahko naredimo. Vse ekipe, vsi kolesarji lahko pridejo k nam."
Kako pa izkoristiti navdušenje nad kolesarstvom doma in po svetu, rekreativno sceno, da bi bila podpora tekmovalni?
"Rekreativne prireditve težko kaj prinesejo, zaradi njih bo tekmovalno kolesarstvo težko boljše. Mogoče zaradi Maratona Franja ali prireditve S Klanca v klanc kdo pride v kolesarstvo, k nam. Te zadeve se ne izključujejo, ampak to je enako kot turnir 3x3 sredi Ljubljane ali prava košarkarska tekma v Stožicah."
"Nikoli si nisem mislil, da bom živel v času znanstvene fantastike. Treba je uživati in poskušati to vleči čim dlje"
Kolesarstvo je zelo posebno zaradi bližine svetovnih zvezd običajnim ljudem. V nobenem drugem športu ne moreš biti tako blizu, kot sta bili nedeljski vožnji s Pogačarjem na Krvavec in z Rogličem po Dolenjski. Je to svetovni unikum ali tudi tuji asi prirejajo kaj podobnega?
"Mislim, da sta edina. Morate vedeti, da je Belgija edina država, v kateri je kolesarstvo pred nogometom, tam je drugače, kolesarji so zvezde že ob rojstvu. Tadej in Primož pa sta naša fanta, zavedna in ponosna Slovenca, za njiju je normalno, da se hočeta pokazati doma, nekaj vrniti. Ne samo onadva, tudi Matej Mohorič s svojo fundacijo, Domen Novak, Jan Tratnik, Luka Mezgec in še kdo, ampak takšnih stvari ne smemo jemati samoumevno. To se bo čez čas spremenilo. Predvsem Pogačar je največja zvezda svetovnega kolesarstva, menedžerji, denar in podobne stvari bodo pripeljali do tega, da bo težko še organiziral takšne prireditve. Na koncu je vse skupaj velik biznis."
Ta trenutek je treba torej izkoristiti, dokler traja, in biti hvaležen za vse ...
"Točno tako. Včasih, ko sem še jaz tekmoval, smo gledali profije le na televiziji in v Bicisportu (italijanski reviji, op. p.) in se nam je vse zdelo zelo daleč, zdaj pa naši driblajo ves svet. Nikoli si nisem mislil, da bom živel v času znanstvene fantastike. Treba je uživati in poskušati to vleči čim dlje. Takšni rezultati, kot jih imajo Matej, Primož, sploh pa Tadej, so neverjetni. Dejstvo je, da je Tadej spremenil kolesarstvo. Prav spremenil ga je."
V kakšnem smislu?
"Z načinom vožnje in z opremo, s čeladami, krmili, dolžinami gonilk, 165 mm, kdo bi si mislil, da mu bodo vsi sledi. Pri vsem. In industrija za njim to uspešno melje, kolesa se prodajajo, včasih temu celo ne morejo slediti. Takega do zdaj še ni bilo."
Je celo večji od največjega – od Eddyja Merckxa?
"Seveda je. Tadej je že večji. Tistih časov, sedemdesetih let, ne moreš primerjati z današnjimi. Pri 26 letih je že štirikrat zmagal na Touru in dvakrat je bil drugi pa dobil praktično že vse ostalo. Kamorkoli gre, je v igri za zmago. Zame je največji. Nisem prepričan, da je Eddy Merckx tako spremenil kolesarstvo, on je samo zmagoval. Vsi narodi navijajo za svoje, Francozi za Francoze, Poljaki za Poljake, Italijani za Italijane, a če njih ni, imajo Pogačarja. Takšnega na svetu ni, takšen je lahko samo eden. Slovenci večkrat mislimo, da je to normalno. Ampak ni."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
