Novo šolsko leto: Manj bo ukvarjanja z ocenami, več pa poudarka na raziskovanju, razmišljanju

"Glede na klimo, pripravljenost in informacije lahko trdim, da smo za začetek novega šolskega leta dobro pripravljeni, tako na sistemskem, programskem kot tudi izvedbenem delu. Aktivnosti na šolah polno tečejo. Zagotovo se bomo srečali z vprašanjem pomanjkanja učiteljev na posameznih področjih, z vprašanjem ponavljanja razpisov za zasedbo delovnih mest v posameznih šolah. To je realnost, zaradi katere smo na ministrstvu v tem letu uvedli kar nekaj ukrepov, uspehe ali pa učinke le-teh pa je seveda pričakovati na daljši rok," je na Brdu pri Kranju izpostavil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj. Srečal se je z ravnateljicami in ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov, srečanje pa je potekalo pod sloganom Spremembam odpiramo vrata. V razpravah so skušali osmisliti nujnost sprememb, na katere opozarjajo tudi izsledki mednarodnih raziskav različnih vrst pismenosti in na katere se je država odzvala s kurikularno prenovo. Kaj torej, poleg kadrovske stiske, prinaša novo šolsko leto?

V šole vstopajo manjše generacije

Prvega septembra bo v prvi razred osnovne šole vstopila generacija, ki je manjša kot 20 tisoč otrok. "Vemo, da bomo imeli v prihodnosti generacije, ki bodo manjše tudi od 17 tisoč otrok," je ob tem izpostavil minister in kasneje pojasnil, da tudi to, da v šole prihaja manj otrok, ne bo razrešilo vprašanja pomanjkanja učiteljev, saj se jih bo do leta 2034 še veliko upokojilo. Že letos so skušali mnoge obdržati v sistemu, da v šolah ostanejo kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev. Koliko točno je takih primerov, bodo na ministrstvu vedeli septembra. Do konca leta pa se lahko na poziv ministrstva še prijavijo učitelji, ki so se upokojili v zadnjih petih letih in bi želeli še poučevati. Doslej je tako namero izrazilo deset oseb.

Največji delež tistih, ki se septembra vračajo v šolske klopi, predstavljajo dijaki v srednjem strokovnem izobraževanju. Vsega skupaj pa bo v novem šolskem letu v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah približno 356.450 otrok, učencev in dijakov, je še dejal minister.

Prenova učnih načrtov

Največ novosti v letošnjem šolskem letu prinašajo kurikularne spremembe, ki so jih zdaj snovali nekaj let v okviru prenove ključnih programskih dokumentov, kot so kurikulum za vrtce, učni načrti osnovnih šol in gimnazij, ter katalogov znanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju, je izpostavila direktorica zavoda za šolstvo Jasna Rojc. "Velik paket prek 170 protokolarnih dokumentov je že potrjen, večina od njih je tudi že javno objavljenih in dostopnih, to so katalogi znanja splošnoizobraževalnih predmetov v poklicnem in strokovnem izobraževanju, pa tudi učni načrti obveznih predmetov osnovne šole. V teh dneh bomo objavili že potrjene učne načrte za obvezne predmete v programih splošne strokovne gimnazije. Vse te dokumente učitelji že poznajo, z njimi razpolagajo in se tudi že usposabljajo za njihovo implementacijo," je poudarila direktorica in dodala, da bo zavod za šolstvo v prihodnjem letu in pol največ energije namenjal nadaljevanju kurikularne prenove ter pripravi še dodatnih dokumentov, v naslednji fazi bodo prenovili še izbirne predmete.

Na zavodu za šolstvo dajejo v zadnjem času več pozornosti poučevalni praksi. "Veliko pozornost dajemo didaktiki, ne toliko vsebinam, ker tudi v primerjavi z državami, ki so v mednarodnih raziskavah znanja zelo visoko pozicionirane, se ne razlikujemo toliko po tem, da imamo zastarele vsebine, ampak so druge države začele v šolah delati drugače. Ne prevladuje poudarek na oceni, na načinih dela, ki so najlažje merljivi, torej na repeticiji podatkov, ampak je poudarek na raziskovanju, razmišljanju, poudarjanju procesnega znanja in tako naprej. Zato tudi nimamo več učnih načrtov, ki imajo kratek pasus v didaktiki, ampak ima vsak učni načrt svojo prilogo, ki se ji reče didaktična priporočila, kjer strokovnjaki učiteljem sugerirajo številne načine, kako pristopiti k poučevanju oziroma doseganju nekega cilja," je razložila Jasna Rojc.

Spremembe pri ocenjevanju

Z novim šolskim letom se bo povečalo število šol, ki bodo izvajale razširjen program osnovne šole. Izvajala ga bo polovica vseh osnovnih šol, v naslednjem letu pa se jim bo pridružilo še 80 novih. Minister ob tem poudarja, da večjih zapletov v šolah ne pričakujejo, da pa je uvajanje razširjenega programa tipičen primer uvajanja sprememb v sistem, eni jih izpeljejo dobro, drugi slabše, vse pa je odvisno od tega, kako dobro preberejo dokumentacijo. Direktorica zavoda za šolstvo je ob tem dodala, da so pri vpeljavi imele nekaj težav le tiste šole, ki so se projektu priključile na novo, medtem ko tiste šole, ki so nekdaj sodelovale v projektu, težav nimajo.

V šolah bo začel veljati tudi nov zakon o osnovnih šolah, ki med drugim omejuje uporabo mobilnih naprav in prinaša spremembe na področju vzgojnega delovanja, a v šolah večjih težav na tem področju ne pričakujejo. Ob vseh sistemskih in programskih spremembah, ki so bile sprejete v zadnjem obdobju, so "dobra osnova za krepitev sodobnega, odpornega in pa trajnostno naravnanega sistema vzgoje in izobraževanja in verjamem, da bo dosledno uvajanje sprememb s strani vseh sodelujočih", je še dejal minister.

Za izvajanje številnih razvojnih projektov in podpornih aktivnosti v prihodnje bo ministrstvo prejelo lep kos iz kohezijskih sredstev, po nekaterih ocenah okoli 318 milijonov do leta 2029. Denar bodo porabili na področju usposabljanja učiteljev, podpore dela z nadarjenimi učenci, dela s priseljenci, ministrstvo predvideva tudi posodobitve programov srednjega strokovnega in srednjega poklicnega izobraževanja.

Do konca septembra naj bi bil sprejet še pravilnik o ocenjevanju znanja. "Ta ureja razlike in pa definiranje postopka preverjanja, ki ga štejemo kot povratno informacijo učiteljev o doseganju znanja učencev, in na drugi strani procesa ocenjevanja. V stroki je odprta tudi diskusija o načinih ocenjevanja znanja," je izpostavil minister ter dodal, da bo v prihodnjem tednu predlog v javni razpravi.