Raziskovalec dr. Matevž Dular s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani je sredi meseca pridobil še drugi projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za potrditev koncepta raziskav in hitrejši prehod v inovacije in s tem postal prvi dobitnik dveh projektov ERC Proof of Concept Grant v Sloveniji. Evropska institucija financira vrhunske pionirske raziskave z vseh znanstvenih področij brez vnaprej določenih prioritet, spodbuja delovanje že uveljavljenih vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk, skrbi pa tudi za rast prihodnje generacije raziskovalcev v Evropi. Pri izboru projektov in podeljevanju finančnih sredstev sledi zgolj kriteriju znanstvene odličnosti. O tem, kaj raziskovalno počne in kaj je pomembno za pridobitev tovrstnega financiranja pa tudi o odnosu do znanosti, smo se pogovarjali z Matevžem Dularjem.
S projektom PureWater: Combining Cavitation and Plasma to Tackle Drinking Water Pollution se je med 480 nosilci raziskovalnih projektov uspel prebiti med 150 najboljših in si zagotovil vnovično financiranje raziskovanja. Dular se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem pojava kavitacije, v predhodnem projektu je napravil prve korake v smeri komercializacije edinstvenega sistema za predhodno obdelavo aktivnega blata iz komunalnih čistilnih naprav. V novem projektu želi Dular s sodelavci med drugim razviti kompaktno pilotno napravo, ki bo omogočala varno, energetsko učinkovito in dolgotrajno zanesljivo dezinfekcijo vodnih sistemov v javnih in industrijskih objektih z visokim tveganjem za pojav legionele. Poenostavljeno – dr. Dular išče rešitve za težave z onesnaženostjo pitne vode.
S kavitacijo do čistejše vode
"Ukvarjam se s kavitacijo, področjem dinamike tekočin. Gre za pojav, ki je podoben vrenju, samo da mehurčki ne nastanejo zaradi povišanja temperature kot pri vrenju, ampak znižamo tlak. Razlika je zelo očitna, kavitacija se zgodi zelo, zelo hitro. V tisočinkah sekunde ali pa še hitreje nastane in izgine mehurček, kar povzroči ogromne tlačne valove in visoke temperature. Zelo agresivna reč," se razgovori sogovornik, ko ga vprašamo, kako splošni javnosti najpreprosteje razloži, s čim se ukvarja.
Javnost pa pogosto zanima tudi uporabnost znanstvenih študij. Dular je denimo že izdelal in patentiral reaktor, ki pomaga pri čiščenju vode s pomočjo kavitacije. "Kavitacija na splošno velja za slabo, ker velikokrat poškoduje turbine in črpalke. Torej je bolj kot ne nevšečnost. Pred leti pa smo rekli, da če lahko recimo uniči lopatico turbine, ki je narejena iz jekla, bi mogoče lahko tak mehurček uničili tudi bakterijo, ki plava v tej vodi. Pri prvem projektu smo precej časa študirali in na zelo bazični ravni razvijali idejo in ugotovili, da se da mehurčke optimizirati, da dejansko lahko čistimo vodo, če je dovolj umazana. Pri zelo umazani vodi, taki, kot jo imamo v čistilnih napravah, kavitacija zelo dobro deluje in lahko razvijemo napravo, stroj, ki generira mehurčke, ki čistijo vodo do te mere, da naslednje stopnje čiščenja v čistilnih napravah delujejo boljše, bolj energetsko učinkovito," pojasnjuje raziskovalec. Dodaja, da so napravo patentirali in že kar nekaj teh naprav je nameščenih na čistilnih napravah v Sloveniji.
Okoli 12 odstotkov prejemnikov ERC projektov potrditev koncepta raziskav kasneje ustanovi zagonsko podjetje. To je bil eden izmed ciljev oziroma "ena izmed možnih smeri" že pri prvem projektu, pravi znanstvenik. "Zaenkrat še vse razvijamo, zdaj tudi že tržimo, preko univerze. Za zagonsko podjetje je pač treba vzpostaviti kritično maso ljudi, financ in še česa, da tako podjetje lahko steče in deluje. To je tudi stvar pogajanj z univerzo za deleže in podobno. Zdaj smo na tej točki, da se pogovarjamo o tem. In se še odločamo, ali bomo šli v zagonsko podjetje ali ne, kaj se bolj izplača ... Še zmeraj nas je večina po duši bolj znanstvenikov ali pa raziskovalcev, v zagonskem podjetju pa moraš imeti zraven ljudi, ki se res želijo ukvarjati s tem, da bodo služili denar. Za to mogoče v Sloveniji včasih ni toliko poguma kakor drugod."
Verjetno je ravno dolg čas, ki preteče od znanstvenega odkritja do uporabe, glavni problem, da se uspehov znanosti ne dojema tako kot uspehov v športu ali drugod.
Kako priti do ERC financiranja
ERC financira projekte v različnih shemah, na primer za začetek samostojne raziskovalne poti, za utrditev samostojne raziskovalne poti, za uveljavljene raziskovalce, za sinergijo raziskav in za presojo inovacijskega potenciala. Kako pa se glasi recept za uspeh na tovrstnih razpisih? Najprej moraš biti izbran za kakšno osnovno financiranje, šele kasneje lahko kandidiraš s projekti, za katere je že drugič dobil denar Dular. "Že da dobiš tistega prvega, je treba biti zelo prebojen, imeti moraš dober življenjepis. Ampak bolj kot neke številke so pomembne izkušnje, tudi da imaš izkušnje iz tujine, na različnih področjih raziskovanja, da se jasno kaže, da imaš svoje ideje, da ne deluješ samo pod okriljem svojega mentorja, recimo za doktorat. Da res kažeš na to, da imaš ideje, ki jih boš sposoben izpeljati, in izkušnje tudi od drugod, da imaš neko širino," uvodoma pravi sogovornik.
Nato potrebuješ prebojno idejo. "Pri meni je to bila kavitacija. Najprej sem poskusil z erozijo in poškodbami prej omenjenih lopatic, ampak to se je nekako že vedelo, čeprav so bile metodologije, ki sem jih predlagal, zelo nove. Potem sem pa majčkeno drugače pogledal na celo zadevo, ugotovil, da lahko res nekaj novega naredimo s čiščenjem vode z enako metodologijo, to pa je bilo prebojno, res nekaj novega. Verjetno so zato tak projekt podprli. Za potrditev koncepta raziskav, če vidiš idejo, kje bi to lahko plasiral, kam bi to dejansko lahko dal, spet moraš imeti dobro zaledje z vidika trženja. Na fakulteti za strojništvo to imamo, ker veliko delamo za trg in je potem spet mogoče malo lažje priti do takih projektov."
Plus je, da so se naučili sodelovati
Brez pomoči tovrstnega financiranja bi bilo veliko težje ustvarjati vrhunsko znanost, se nasmehne sogovornik. Vsaka prijava na projekt raziskovalcu vzame veliko časa. In v Sloveniji, četudi financiranje "niti ni tako slabo", še posebej pri mladih težavo vseeno predstavlja nestabilnost financiranja. "Enkrat imaš denar, potem ta denar hitro skopni, pa ne veš, ali boš jutri imel službo ali ne. Ni neke stalnice. Medtem pa ti ERC projekt da gotovost, veš, da si lahko pet let miren, lahko ustvarjaš, delaš dobre stvari." Dular je lahko po prvem financiranju v laboratoriju zaposlil več ljudi. "Leta 2017 nas je bilo v laboratoriju sedem ali osem, zdaj nas je 22 in še bomo zaposlovali, čeprav se je projekt že končal," razlaga sogovornik, da je tak moment ključen, da imaš več časa in resursov in je lažje pognati raziskave naprej in na podlagi tega dobiti še nove projekte.
V Sloveniji se je financiranje znanosti v zadnjih letih izboljšalo, se strinja sogovornik, razmere za posameznike pa se morda razlikujejo tudi od inštitucije do inštitucije. "Pri nas denimo zelo podpirajo raziskave in vlaganja v opremo. Tudi ko na primer agencija za raziskovalno dejavnost razpiše denar recimo za opremo, nam univerza da še dodaten denar in fakulteta še dodatno pomaga, da res lahko kupimo vrhunsko opremo. Plus, da je zelo dobro, da smo se naučili sodelovati. Opreme, ki je zelo draga, ne kupujemo sami, ampak jo kupuje več laboratorijev skupaj, ker je noben ne potrebuje 24 ur na dan, in potem dobimo zelo ugodno vrhunsko opremo, s katero lahko naredimo še več. V tem pogledu znamo Slovenci kar dobro sodelovati. So pa gotovo še možnosti za izboljšave na vseh področjih. Če samo kričimo, da potrebujemo več denarja, tudi ni prav. Mogoče je treba malo razmisliti, kako tak denar bolj pravično razdeliti, v kakšnih primerih."
Iz preteklosti si zapomnimo samo dobro
Ko pogovor nanese na odnos javnosti do znanosti in dejstvo, da najbrž nismo tako vzhičeni ob spremljanju znanstvenih dosežkov kot nad spremljanjem kolesarske dirke po Franciji, se sogovornik nasmeje in pravi, da se znanstveniki mogoče "malo manj sekiramo, kako gledajo na nas". Dular je prepričan, da se ljudje obnašamo zelo naravno in si večinoma zapomnimo samo dobre stvari. Ker pozabimo, se ne zavedamo več, kako je bilo pred kakšnim od znanstvenih izumov ali dosežkov: "Ne zavedamo se, kako je bilo pred dvajsetimi leti. Napredek, ki smo ga doživeli v dveh ali treh desetletjih, je bil mogoč samo zaradi znanosti. Nismo imeli mobilnih telefonov, še dlje nazaj nismo imeli računalnikov … Vse to nam je prinesla znanost. Digitalni fotoaparati, ki jih imamo zdaj tudi v telefonih, so vrhunska znanost. Za to pogruntavščino je bila pred časom podeljena Nobelova nagrada, čez 30 let jo je inženirstvo tako razvilo in pocenilo, da jo imamo lahko zdaj vgrajeno v vsakem telefonu. Brez znanosti tega ne bi bilo, ampak radi pa pozabimo na to, ker si iz preteklosti zapomnimo samo dobre stvari. Še sreča, da je tako, sicer bi bili zelo pesimistična vrsta," razmišlja sogovornik. Potem pa se mu utrne še ena ideja: "Ogljikova vlakna, iz katerih je kolo Tadeja Pogačarja, so tudi plod znanosti iz šestdesetih let. Preboj takih koles na Tour de France pa se je začel ob prelomu tisočletja. Verjetno je ravno dolg čas, ki preteče od znanstvenega odkritja do uporabe, glavni problem, da se uspehov znanosti ne dojema tako kot uspehov v športu ali drugod."
