(NOVINARSKE NAGRADE) Nagrajeni tudi trije večerovci, novinarka črne kronike Damijana Žišt za izstopajoče dosežke

"Je ena največjih poznavalk in najbolje obveščena novinarka o delovanju zloglasne balkanske kriminalne združbe, Kavaškega klana, odkar je ta svoje lovke razširil tudi na ozemlje Slovenije. Objavila je vrsto člankov z ekskluzivnimi podrobnostmi, na videz nepovezana dejstva je postavila v celovit okvir, da javnost lažje razume delovanje te združbe. Kot prva je razkrila podrobnosti o nepravilnostih v slovenskem Centru za varovanje in zaščito. Njen pristop ni senzacionalističen, ampak trezen, analitičen in argumentiran," je prebrati v obrazložitvi nagrade čuvaj/watchdog Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske dosežke, ki jo je prejela Večerova novinarka Damijana Žišt. 

Kadar pogovor nanese na Damijano, doktorico znanosti s področja prestajanja zaporne kazni, večkrat kdo hudomušno navrže, da gre za novinarko, ki je od vseh v cehu daleč največ časa prebila za rešetkami. "Drži," se ob tem nasmeji tudi sama, "saj sem v slovenske zapore začela hoditi službeno že dolga leta nazaj, poleg tega pa tudi zaradi doktorskega študija na ljubljanski pedagoški fakulteti." Za temo svoje doktorske naloge si je namreč izbrala nasilje v slovenskih zaporih. Za to nalogo je opravila prvo raziskavo o tem problemu v Sloveniji. "Hvaležna sem naši medijski hiši, da mi je kasneje izdala knjigo oziroma znanstveno monografijo z naslovom Utrinki iz življenja za rešetkami, ki je nastala po moji doktorski nalogi. Danes je obvezno gradivo za študente, ki raziskujejo slovenske zapore." Zapore zdaj, službeno, obiskuje še naprej. 

Poskusi vpliva preko anonimneža

Nagrado za izjemne dosežke je prejela predvsem zaradi poročanja o Kavaškem klanu. Gre za izjemno nevarno združbo. Kaj pomeni dobivati in preverjati informacije o delovanju take hudodelske tolpe? "Ko sem maja 2021 od svojih virov kot prva izvedela, da je slovenska policija aretirala člane ene večjih kriminalnih združb, ki naj bi v Sloveniji in v tujini na veliko trgovala z drogo, se mi ni še niti malo sanjalo, da gre za domnevno podružnico Kavaškega klana v Sloveniji. To sem ugotovila šele nekoliko kasneje. Tedaj se je že vedelo, kako brutalen je Kavaški klan. Ni mi bilo prijetno pri srcu, ko sem se zavedela, da so lovke tega razvpitega klana segle tudi v Slovenijo," se spominja Damijana Žišt. Svojih virov, ki so ji in ji še pomagajo pri raziskavi organizacije združbe in so ji neizmerno dragoceni, ni in nikoli ne bo razkrila, pravi. Se pa ji je, se spomni, pod psevdonimom znanega slovenskega politika preko ene od aplikacij pričel oglašati nekdo, ki ji je pošiljal podatke iz sodne preiskave, ki je sicer tajna. Njegove informacije, ki so bile sicer pisane na kožo osumljenim, so, ko jih je preverila, držale. Kakšno od njih, preverjeno seveda, je objavila.  "Jasno mi je bilo, da skuša združba na neki način vplivati name, da bi poročala v njeno korist," pravi. Ko je bila vložena obtožnica, je ta anonimnež izginil. 

Groženj ne podcenjuje

Zaradi svojega dela je bila v preteklosti že deležna groženj, tudi iz vrst omenjenega klana. Znano je, da so varovani sodniki, tožilci, ki jih obravnavajo, pa zaščitene priče. Jemlje te grožnje resno, morebiti bolj, kot je katerekoli druge v preteklosti? "Grožnje so res bile, morda še vedno obstajajo, pa verjetno ne le od ene kriminalne združbe. A nikoli do sedaj se še nisem znašla v situaciji, da bi se res počutila ogroženo," pravi. Je pa o grožnjah obvestila policijo, ki "nekako bedi nad mano, kako, ne bom povedala," pravi. Se pa zato počuti bolj varno. "Nobenih groženj ni za podcenjevati. Zato pa je še toliko bolj pomembno, kar sama večkrat javno poudarim, da je treba o vseh osumljencih ali že obtoženih poročati z veliko mero taktnosti. Nihče ni kriv, dokler mu krivda ni dokazana, in ni moja naloga, da nekoga obsojam vnaprej," pravi.

Novinarji se morajo zavedati teže svojega dela

Da ji nagrada Društva novinarjev Slovenije pomeni zelo veliko, je odkrita. "Saj je to priznanje za moje dolgoletno delo na področju črne kronike. Zavedam se, da je delo novinarjev črne kronike zelo pomembno za ozaveščanje javnosti, za razkrivanje sumov kaznivih dejanj in za poročanje o sankcijah, ki so jih izrekla sodišča ..." Delo ni lahko, biti mora natančno, preverjeno, v skladu s kodeksom in zakoni. "Novinarji se premalokrat zavedamo, da imajo naše zapisane ali izrečene besede zelo veliko težo, zato je treba naše informacije vedno preveriti iz več virov, preden jih zapišemo ali povemo v radijski ali televizijski eter," pravi Večerova novinarka. 

Je glede na to, da je črnokronašica že vrsto let, dobila, kot se reče, bolj trdo kožo ali pa se je zgodbe, usode ljudi še zmeraj dotaknejo? "Vso svojo novinarsko kariero, večinoma pri Večeru, delam na področju črne kronike. To delo me zanima, hkrati pa sem zelo hvaležna svojim nadrejenim na Večeru skozi leta mojega dela, da sem lahko ostala v tej redakciji. Zakaj je pomembno, vsaj zame, da se novinarji specializiramo za eno področje? Zato, ker si z leti pridobimo izkušnje o poročanju o temah s področja, ki ga pokrivamo. Predvsem pa zato, da si z leti pridobimo zanesljive vire, saj je potem naše delo bolj temeljito," pravi. Da je vprašanje o trdi koži v njeni karieri pogosto, kajti novinarji črne kronike poročajo o težkih zgodbah, žrtvah, storilcih, uničenih družinah ... "Ne glede na leta dela se me zgodbe še zmeraj dotaknejo, prizadenejo, še posebej, kadar so žrtve otroci. Ker ti so najbolj ranljivi med nami. Močno mi je, na primer, ostalo v spominu sojenje za smrt jeseniške deklice pred leti na kranjskem sodišču. Podrobnost o poškodbah komaj dveletne deklice, ki je bila pred smrtjo večkrat hudo pretepena tako od mame kot od materinega partnerja, so me pretresle. Tega se spominjam še danes," pravi Damijana Žišt.

Ne znanstveniki in politiki, o podnebnih spremembah naj govorijo različni predstavniki družbe

Pohvalo porote je prejela novinarka Večera Andreja Kutin za serijo člankov Podnebne priče. Novinarka z dolgoletnimi izkušnjami, ki je o okolju, podnebnih spremembah, ekologiji, varovanju narave in drugih sorodnih temah pisala že, ko te še niso bile "popularne", je v okviru uredništva sobotne priloge Večera V soboto razmišljala, kako ljudem predstaviti izzive prihodnosti. Domislila je posebno serijo zgodb, ki jih je naslovila Podnebne priče. Ne znanstveniki in politiki, o podnebnih spremembah naj govorijo različni predstavniki družbe, ki podnebne spremembe vsakodnevno občutijo na svoji koži - gasilci, kmetje, sadjarji, vinarji, živinorejci, brezdomci, ljudje, ki jim je poplavilo hiše, žičničarji, lovci, gradbinci … Najbrž bodo ljudje lažje razumeli, da so podnebne spremembe resnične, če bodo o njih slišali še iz druge, njim bližje perspektive. Ker so se prve zgodbe med ljudmi dobro prijele, jih je v nadaljevanju nadgradila tako, da jim je dodala še znanstveni okvir, znanstveno razlago, a s svojim značilnim mojstrskim, jasnim prevodom, ki ne dopušča napačnega razumevanja. Ker se zaveda, da je v modernem novinarstvu pomemben multidimenzionalni pristop, so Podnebne priče zaživele na papirju, spletu in v videoobliki, prilagojene tudi za družbena omrežja, na različnih platformah, da bi dosegle kar se da široko ciljno publiko. Kakovost opravljenega dela so prepoznali tudi v okoljskih organizacijah, zato so Podnebne priče začele nastajati v sodelovanju s projektom Samo 1 planet.

Nagrajena fotografija: Njuni telesni drži, utrujenost in težka, vase potegnjena žalost nosijo težo izgube

Pohvalo porote za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije v letu 2025 je prejel fotoreporter Večera Robert Balen. "Fotografija razkriva prizor, nastal po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih v Bosni in Hercegovini, ki so terjali 25 življenj. Nastala je na težko dostopnem terenu vasi Trusina in prikazuje še eno izmed vse pogostejših naravnih katastrof, katerih tragične posledice pogosto dodatno poglabljajo dolgoletne napačne rabe prostora ter izkoriščanje narave v imenu dobička – vedno na račun najranljivejših," med drugim piše v obrazložitvi pohvale.

Prav tako pa, da opazujemo ženski, obrnjeni stran od ruševin nekdanjega doma. "Njuni telesni drži, utrujenost in težka, vase potegnjena žalost nosijo težo izgube, ki presega to, kar je vidno na fotografiji. Delo nas pretresljivo opomni, da se za številkami žrtev skrivajo resnične, krhke človeške zgodbe, in nas ustavi pred razsežnostjo tragedije, ki jo lahko posameznik doživi v eni sami noči," so še zapisali v obrazložitvi.