Z zmedo se je v ponedeljek pozno popoldne začelo sprejemanje zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma tako imenovanega Šutarjevega zakona. Vrsta dopolnil k sicer 33 členom tega zakona je namreč botrovala kar nekaj prekinitvam, da so poslanci lahko sploh obvladovali spremembe predloga, ki so jih dobivali predse. Dan se je že prevesil v danes, ko so glasovali o zakonu. Podprlo ga je 59 poslancev, 4 so bili proti. Svojo podporo zakonu je poleg večine poslancev iz vrst Gibanja Svoboda in SD dalo tudi devet poslancev SDS (večina jih je bila ob glasovanju sicer odsotna) in sedem poslancev NSi. Koalicijska Levica pri glasovanju ni želela sodelovati.
In kakšne ukrepe prinaša v zadnjih dneh krepko spremenjeni zakon? Policiji daje možnost, da brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled - ne pa hišne preiskave -, če je to neogibno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo. Policija bo imela po zakonu možnost uporabe tehničnih sredstev za fotografiranje in video- ter avdiosnemanje, če je na varnostno tveganem območju ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost za takšno ogroženost. Snemanje lahko med drugim poteka iz vozila, drona, zgradbe. Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete, statistični podatki o kaznivih dejanjih in prekrških, podatki o varnostnih intervencijah ter druge strokovne ocene tveganj, določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije. Policisti smejo na varnostno tveganih območjih opravljati varnostne akcije z namenom preprečevanja, odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj, hujših kršitev javnega reda ter hujših kršitev s področja javnega prometa, s katerimi se lahko ogrozi življenje, zdravje, osebna varnost ljudi ali premoženje. Gre za časovno omejeno operacijo, ki ne sme presegati treh ur, če gre za širše območje ali kompleksnejše varnostne razmere, pa šestih ur. Odredi jo direktor policijske uprave ali generalni direktor policije.
Poziv iz Bruslja
Evropska komisija je po sprejemu zakona Slovenijo že pozvala, naj zagotovi, da izvajanje zakona ne bo nesorazmerno vplivalo na katero od skupnosti v državi. "Prav tako naj Slovenija ne ustvari ranljivosti za skupnosti, ki so že izpostavljene tveganju. Seveda je pomembno obravnavati varnost in ohraniti javni red, vendar pa morajo biti ukrepi povsem v skladu s pravom EU in temeljnimi pravicami," je v odzivu na sprejetje predloga zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti v državnem zboru povedala tiskovna predstavnica komisije Eva Hrnčirova. Dodala je, da bodo zakon podrobneje preučili po tem, ko ga bo podpisala predsednica republike Nataša Pirc Musar in ko bo uradno objavljen.
Prepoved približevanja gostilni, daljši pripor ...
Na varnostno tveganih območjih bo policistom omogočena uporaba tehničnih sredstev za optično prepoznavo registrskih tablic, za avtomatsko obdelavo in primerjavo podatkov z določenimi evidencami, kadar gre za ogrožanje življenja ali zdravja z orožjem ali nevarnimi predmeti. Zakon uvaja tudi nova pooblastila za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih obratih in njihovi okolici. Če je oseba osumljena storitve kaznivega dejanja ali prekrška zoper javni red in mir, ji policisti ukažejo takojšnjo odstranitev iz gostinskega lokala in njegove okolice. Če gre za ponovno kršitev, je mogoče izreči prepoved približevanja gostinskemu obratu za največ eno leto. V primerih množične storitve kaznivih dejanj ali prekrškov dveh ali več prepovedanih dejanj hkrati smejo policisti z ustno odredbo odgovorni osebi odrediti takojšnje začasno zaprtje gostinskega obrata.
Glede na sedanjo ureditev v Zakonu o kazenskem postopku se po Šutarjevem zakonu pripor po vložitvi obtožnice lahko podaljša za leto dni, z dveh na tri leta, pri najhujših kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen osem ali več let zapora. Odločitev je v rokah vrhovnega sodišča. Zaostrujejo se kazni za kaznivo dejanje nasilništva. Kaznivi dejanji lahke telesne poškodbe ter ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru se po sprejetem zakonu preganjata po uradni dolžnosti in ne več na predlog oškodovanca. Kazniva dejanja tatvin majhne vrednosti se prekvalificirajo v prekrške. Zakon omejuje dodeljevanje brezplačne pravne pomoči prekrškarju.
Celotna skupnost kot grožnja
V Romski fundaciji za Evropo menijo, da zakon celotno romsko skupnost obravnava kot varnostno grožnjo. "Evropska unija, ki doma dopušča, da se strah spremeni v politiko, ne more sosedam pridigati o demokraciji in vladavini prava," je dejal podpredsednik organizacije Mensur Haliti. Dodal je, da se v zvezi z zakonom postavljajo tudi številna druga vprašanja, povezana z varovanjem zasebnosti, podatkov in komunikacij, pravosodnimi varovalkami ter omejitvami uporabe vojske na ozemlju lastne države. Na ravni EU pa se po njegovem mnenju dotika osrednjih zagotovil v okviru Listine EU o temeljnih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah. (sta)
Socialna pomoč v naravi
Zakon poenostavlja začasni zaseg premoženja. Uslužbenec Fursa bo namreč lahko, če bo zaznal znaten razkorak med vrednostjo premičnega premoženja in dohodki določene osebe, to premoženje na licu mesta začasno zasegel. Kar nekajkrat se omenja socialna pomoč v naravi - na primer neposredno plačilo položnic oziroma računov dobavitelju ali kot izdaja naročilnic za plačilo blaga oziroma storitev. V naravi se bo izplačala socialna pomoč tistim, ki so pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, tistim, ki imajo zaradi neplačanih obveznosti že sklepe o izvršbah, ter posameznikom, katerih otrok neupravičeno ne obiskuje šole, ali če posameznik otroka ne vključi v vrtec, pa bi ga na podlagi mnenja centra za socialno delo moral.
Zakon določa obveznost centrov za socialno delo v primeru mladoletnih roditeljev. Preučiti bodo morali, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih je potreben odvzem otroka staršem. Pa tudi, ali je treba vložiti predlog za postavitev otroka pod skrbništvo za mladoletnega starša ali novorojenega otroka.
Premier Robert Golob je po sprejemu zakona izjavil, da gre za pomemben korak k bolj varnemu življenju v Sloveniji za vse. "Vprašanje varnosti je edina točka, kjer ni levih in desnih, vsi želimo živeti v varnem okolju, da so naše družine varne in da nekdo za svoja dejanja, predvsem kazniva, tudi odgovarja," je poudaril. Šutarjev zakon po njegovih besedah prinaša celovit nabor ukrepov, s katerimi želijo krepiti varnost ljudi in zapirati dolgo odprte vrzeli v sistemu. Zakon, je še izpostavil, postavlja žrtev nasilja v središče zaščite. "Dolžnost države je zaščititi žrtev, ne nasilneže, ki izkoriščajo sistem v imenu človekovih pravic," je poudaril premier.
