Za novim škofom je razmeroma hitra karierna pot. Dr. Janez Kozinc se je rodil leta 1975 v Celju. Leta 1999 je diplomiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Po služenju civilnega vojaškega roka se je leta 2000 zaposlil na ekološkem inštitutu ERICo v Velenju. Pet let pozneje je doktoriral iz analizne kemije, nato pa leta 2006 vstopil v bogoslovno semenišče v Mariboru. Po dveh letih študija filozofije in teologije je na predlog takratnega ordinarija dr. Antona Stresa leta 2008 začel podiplomski študij s področja biblikuma pri dr. Maksimilijanu Matjažu, ki je danes celjski škof. V duhovnika ga je posvetil takratni celjski škof dr. Stanislav Lipovšek leta 2010. Prva duhovniška leta je bil v župniji Šoštanj – Zavodnje – Bele Vode odgovoren za katehezo otrok, mladih, vzgojo katehistov in katehistinj, animatorjev za duhovne vaje in oratorije.
Kmalu nato je bil zadolžen za formacijo mladih duhovnikov celjske škofije. Leta 2014 so ga premestili v župnijo Šmarje pri Jelšah. V letih 2012 do 2018 je v Mariboru in Celju predaval predmet Eksegeza Nove zaveze na Katehetsko pastoralni šoli. Pred desetimi leti so ga postavili za župnika v Pišecah, nato za prodekana dekanije Videm ob Savi. Od leta 2016 je bil član duhovniškega sveta, zbora svetovalcev in škofijskega pastoralnega sveta celjske škofije, dokler ga ni Slovenska škofovska konferenca (SŠK) leta 2018 imenovala za koordinatorja in izvajalca propedevtičnega letnika bogoslovnega semenišča v Ljubljani. Na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu je opravil študij za vzgojitelje duhovnikov in posvečenega življenja. Celjski škof Matjaž ga je jeseni 2022 imenoval za voditelja škofijske komisije za trajno duhovniško formacijo in voditelja bogoslovcev Škofije Celje ...
V Vatikanu, kjer teče drugi mesec novega papeža, so imenovanje Kozinca opravili zgolj dan pred napovedanim odhodom Francoza Jean-Marie Speicha, dosedanjega najvišjega diplomata Svetega sedeža pri nas, iz Slovenije. Apostolski nunciji so najvišja zveza med Svetim sedežem in lokalno Cerkvijo, ko gre za kadrovanja, pri katerih ima zadnjo besedo cerkveni Rim.
