Neznosne gneče z avtocest so se po koncu poletja preselile v mesta, kjer smo ob prometnih konicah priča številnim prekrškom, ko vozniki v lovu na zeleni val še ob rumeni luči na semaforju pritisnejo na plin in se nemalokrat ob rdeči luči odpeljejo skozi križišče. Jasno, tovrstno početje je kaznivo: vožnja v rdečo luč vas lahko stane 300 evrov in 5 kazenskih točk, vožnja v rumeno 200 evrov. Seveda pa vas mora pri tem zalotiti policija, kar znatno poveča možnost, da ostanete nesankcionirani - in da se zgodi kakšna prometna nesreča. Ob vseh posledicah, ki jih te prinašajo, pa ni nepomembno, da je krivcu vožnjo v rumeno oziroma rdečo težko dokazati.
300
evrov in 5 kazenskih točk znaša kazen za vožnjo v rdečo luč
Decembra nesreča, primer še nerešen
To se dogaja državljanu, ki je vladi predlagal vrnitev utripajoče zelene luči. "Lani decembra je moja mama imela avtomobilsko nesrečo, ki jo je povzročil voznik, ki je peljal v rdečo luč. Na srečo se je vse končalo le z zvito pločevino, a bi z malo manj sreče lahko bilo bistveno huje. Na zavarovalnici primer še vedno ni rešen," je povod za njegov predlog, da bi v Slovenijo, kot nekoč, vrnili utripajočo zeleno luč, ki je nakazovala skorajšnji preklop na rumeno in nato rdečo luč: "Vsi, ki so lovili 'odprt' semafor, so običajno pospešili pri tej utripajoči zeleni, pri rumeni pa običajno začeli zavirati. Zato je bila vožnja v rdečo luč precej redka." Pri tem pobudnik idejo utemeljuje tudi na primeru, po katerem se Slovenci radi zgledujemo - avstrijski zakonodaji. V Avstriji utripajoča zelena luč še vedno naznanja skorajšnjo spremembo na rumeno in rdečo.
Od leta 2005 nimamo utripajoče zelene
V Sloveniji smo tovrstno ureditev ukinili z letom 2005. Odtlej luči na napravah za dajanje svetlobnih prometnih znakov ne smejo biti utripajoče, razen rdečih utripajočih luči na svetlobnem znaku na prehodu ceste čez železniško progo in rumene utripajoče luči. Kot zatrjujejo na Ministrstvu za infrastrukturo, to pravilo sledi "določbam Konvencije o prometnih znakih (Convention on road signs and signals, Dunaj, november 1968), na podlagi katere utripajoča zelena luč ni dovoljena. Luči na tribarvnem semaforju za urejanje prometa vozil so lahko izvedene samo tako, da so v določeni fazi stalno prižgane. Kadar tribarvni semafor ne deluje, sme utripati le rumena luč (utripajoča rumena luč)." A ironično je, da na Dunaju sprejete konvencije torej niti sami Avstrijci ne spoštujejo. Zakaj je tako, ministrstvo ni pojasnilo.
Je pa dodalo, da aktualno pravilo "temelji na izsledkih raziskav, ki potrjujejo, da ni malo voznikov, ki med približevanjem križišču pri zeleni utripajoči luči, namesto da bi popustili stopalko za plin in ustavili pred križiščem pri rumeni oziroma rdeči luči, še pritisnejo stopalko za plin in poskušajo ujeti zadnji utrip zelene luči." Na ministrstvu torej problematizirajo potencialno početje voznikov, na katero - sicer pri rumeni luči - opozarja že pobudnik.
Maribor ne želi poznati zelenega utripa?
Vrnitev utripajoče zelene luči v slovenska cestnoprometna pravila torej ni opcija. Tudi zato, ker si, kot sporočajo z ministrstva - a ugotovitve z ničimer ne podkrepijo -, v delih Slovenije, kot je Maribor, tega niti ne želimo: "Del Slovenije zelenega utripa že do sedaj ni poznal (Maribor) in ga po odzivih tudi ne želi poznati. Dileme, ali uvesti utrip v tisti del Slovenije, ki ga doslej ni poznal, ali ga odpraviti tam, kjer smo ga imeli, pravzaprav sploh ni bilo."
3
sekunde traja interval rumene luči ob omejitvi hitrosti 50 km/h
Je pa ob ukinitvi utripajoče zelene luči vsaj ostal podaljšan interval rumene: v križiščih na cestah, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, na 3 sekunde, ob omejitvi do 60 km/h na 4 sekunde in ob omejitvi do 70 km/h na 5 sekund. "V tem času vozilo prevozi skoraj 100 m in z lahkoto sprazni križišče," zaključujejo na ministrstvu in še enkrat podkrepijo odločitev, da do sprememb ne bo prišlo: "Ker se vozniška praksa, kako ravnati pri vožnji v križišču, oblikuje šele po več letih, je vsako spreminjanje sistema lahko z vidika varnosti negativen ukrep."
