Predlog veta je predstavil državni svetnik Jožef Školč in poudaril, da je interesna skupina vložila predlog odložilnega veta, ker zakonskim rešitvam, ki jih spremljajo resni strokovni, sistemski in etični pomisleki, nasprotuje večji del zdravstvene stroke. Klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri opozarjajo, da je bil predlog zakona pripravljen brez širše strokovne razprave in da uvaja rešitve, ki lahko ogrozijo varnost pacientov, proračun in kakovost zdravstvene obravnave. Sporna je predvsem opredelitev psihoterapije kot zdravstvene dejavnosti, saj zabriše mejo med svetovanjem in zdravljenjem duševnih motenj ter ustvarja vzporedni, pomanjkljivo urejen zdravstveni sistem.
Zakon po mnenju predlagateljev veta določa prenizke standarde usposobljenosti psihoterapevtov, saj omogoča, da kandidati brez strokovnega izpita in pripravništva po kratkem usposabljanju delujejo samostojno, kar predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Zakon tudi ne postavlja jasne ločnice med preventivo, svetovanjem in zdravljenjem ter je v nasprotju z resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. Pomisleki se nanašajo tudi na finančno izvedljivost – po ocenah ZZZS bi bilo potrebnih 20–40 novih timov psihoterapevtov letno, za kar pa ni zagotovljenih sredstev.
Zakon so zavrnili ali do njega izrazili resne pomisleke številni strokovni organi in institucije, med drugim več kot 40 razširjenih strokovnih kolegijev, klinični centri, Zdravniška zbornica Slovenije, strokovna združenja, pedagoške in filozofski fakulteti, tudi ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
Zakon neprimerno vključuje psihoterapijo v šolski prostor, kjer že delujejo svetovalne službe, in predvideva njeno širitev v druge javne sisteme, na primer socialno varstvo, pravosodje, obrambni sektor in druge javne službe, ki že imajo vzpostavljene svoje strukture, službe in programe, namenjene psihosocialni podpori.
