Pasji ambasador Bart prinaša veselje vsem, ki ga spoznajo

V bližini Barta, pasjega ambasadorja Zavoda Raziskovalni inštitut pes (ZRIP), se še tako zategnjeno vzdušje intervjuja, šolske ure ali sestanka v hipu spremeni v sproščeno druženje, prežeto s toplino in domačnostjo.

Bart je ključen del interaktivnih delavnic Pes ni igrača, ki jih pripravlja ZRIP, na televizijskih in radijskih nastopih kot pasji ambasador aktivno ozavešča javnost o odgovornem skrbništvu psov, svojo skrbnico pa spremlja tudi na sestanke, kar potrjuje, da je dobro vzgojen in socializiran pes.

Dosledno učenje, sodelovanje in povezovanje s skrbnico

Bartova lastnica Tina Klepac z ZRIP je ljubiteljica psov že od malih nog in si z njimi deli že skoraj vse življenje. Njena prva psička je bila velika rodovniška landseerka Šema, saj si je takrat želela psa z določenimi karakteristikami. »Približno dve leti po smrti Šeme sem začutila, da je čas za novega pasjega sopotnika. Ko sem iskala primernega psa na spletnih straneh slovenskih zavetišč, mi je takoj v oči padel Bart. Dogovorila sem se za ogled, ga spoznala in še isti dan je odšel z menoj domov,« pripoveduje o tem, kako se je že na prvi pogled zaljubila v Barta, ki je bil ob posvojitvi star pol leta. Svoje ime, ki gre hitro v uho, je dobil že v zavetišču. »Kot vsak pasji najstnik je bil izredno nagajiv, zato so ga poimenovali po Bartu Simpsonu iz znane risanke Simpsonovi. Njegovo odraščanje je bilo precej dolgo, kar je le potrjevalo, da mu ime povsem ustreza,« z nasmeškom pripoveduje Klepačeva. »Bart je mešanec z gladkodlakim prinašalcem, kar se kaže tudi v njegovem značaju. Kot pravi prinašalec ves čas nosi stvari, od igrač, oblek, copatov, pa seveda palic, vse, kar se mu zdi primerno.« Obožuje prav vse letne čase in tako se, ko zapade prvi sneg, veseli kot otrok in uživa v skakanju po snegu, poleti pa se enako razigran zabava v vodi. Ker obožuje plavanje, prosti čas z družino pogosto preživlja ob rekah, jezerih in morju. »Zelo je navezan na svojo družino, na sprehodih vedno preverja, ali smo vsi prisotni. Seveda ima tudi nekaj lovskega nagona, zato na sprehodih pozorno opreza za vevericami in miškami. Je vesel, prijazen, radoveden in želi pozdraviti vsakega pasjega prijatelja.« Njegova skrbnica se je že ob posvojitvi zavedala, da pes zahteva veliko časa in potrpljenja. »Hodila sva v pasjo šolo, brala sem knjige, gledala videe in vsak dan sva večkrat pridno trenirala. Rezultati so se kazali počasi, to obdobje je trajalo približno do tretjega leta, a bila je naložba in zdaj je res super pes,« se spominja Bartove mladosti. »Zelo rad sodeluje in za hrano bi naredil vse, kar pomaga pri učenju trikov. Lahko pa je tudi slabost, saj ga moramo na sprehodih ves čas paziti, da česa ne poje.« Preizkusila sta se še v rally obedienceu, kjer sta se še bolj povezala in postala uigran tim. »Pri nekaterih pasmah je obdobje socializacije in učenja krajše, pri drugih daljše. Ker se marsikdo ob nakupu ali posvojitvi psa ne zaveda, koliko dela zahteva pes, se na Raziskovalnem inštitutu pes zavzemamo za to, da to miselnost spremenimo, zato poudarjamo, da pes ni igrača ter da sta za uspešno sobivanje potrebna doslednost in čas.«

Na sprehodu na preži za vevericami, doma se igra skrivalnice

»Bart je živahen in energičen pes, ki potrebuje veliko gibanja in mentalne stimulacije. Vsak dan ima vsaj dva daljša sprehoda, zjutraj in popoldne oziroma zvečer, kjer lahko prosto teče, raziskuje okolico in se sprosti. Gibanje in raziskovanje novih krajev mu prinašata veliko veselja, še posebej pa obožuje vodo, ne more se ji upreti in vsako priložnost izkoristi za plavanje,« slikovito opiše živahen značaj pasjega ambasadorja. A prav tako kot fizična aktivnost je za psa pomembna zaposlitev njegovih možganov. »Spodbujam ga k različnim igram, učenju novih trikov in zaposlitvi njegovega nosu. Trenutno ga še posebej fascinirajo veverice in med sprehodi je ves čas na preži, če bo katero opazil na drevesu.« Izjemno uživa v miselnih izzivih, njegova najljubša aktivnost je trenutno igra skrivalnic s priboljški. »Po stanovanju mu skrijem priboljške, ki jih nato z veseljem in zbranostjo išče. Ta preprosta, a izjemno koristna igra krepi njegove sposobnosti vohanja, spodbuja reševanje problemov in mu omogoča zdravo porabo energije. S takšnimi miselnimi izzivi ne aktiviram le njegovih naravnih nagonov, ampak tudi preprečujem dolgčas, krepim njegovo samozavest in še dodatno poglabljam najin odnos,« pojasnjuje pomen in učinke ustrezne miselne stimulacije. »Psi med miselnim delom porabijo veliko energije. Raziskave kažejo, da že 15 minut intenzivnega vohanja psa utrudi enako kot od 30 do 45 minut fizične aktivnosti. Zato so tovrstne igre odlična rešitev, kadar daljši sprehodi zaradi slabega vremena ali drugih okoliščin niso mogoči.

Pravi učitelj

»Že od začetka sem ga navajala na družbo svojih nečakov, s katerimi se igra in jim včasih tudi nagaja (nasmešek). Na delavnicah pa z njim ponazarjamo vse vidike skrbništva psa – od ustrezne prehrane, gibanja, higiene, zdravja in počitka do vzgoje, socializacije in prilagajanja življenjskega sloga potrebam psa. Naš slogan 'Pes ni igrača' poudarja, da je skrb za psa dolgoročna odgovornost, ki zahteva predanost, znanje in čas. Pes ni predmet, ki ga lahko odložimo, ko se ga naveličamo, temveč živo bitje s svojimi potrebami, čustvi in značajem,« je jasna predstavnica Raziskovalnega inštituta pes. Interaktivne delavnice, ki jih vodijo priznani kinologi in kinologinje ob podpori strokovnih pomočnikov ZRIP, vključujejo različne aktivnosti, poleg Barta se jim pridruži tudi maskota Inštitutko, ki se z živahnim kosmatincem dobro razume. »Predvsem zato, ker Bart pozna osebo, ki je v maskoti,« hudomušno pripomni skrbnica. »Čeprav imajo psi sposobnost prepoznati obrazne poteze in izraze, je njihov čut za vonj izjemno močan in tako običajno primarni način za prepoznavanje ljudi in drugih živali.« Na delavnicah otrokom predstavijo, kako pravilno izbrati pasjega prijatelja, ali se odločiti za posvojitev ali pasemskega psa, kako prepoznati odgovornega vzreditelja in se izogniti pasjim tovarnam, pa tudi pojasnijo, zakaj sta sterilizacija in kastracija pomembni, če se ne odločimo za vzrejo psov. »Otroci spoznajo, kako se primerno vesti v bližini znanega ali neznanega psa, kako se približati psu, če ga želijo pobožati, kako ravnati, če jih je psa strah ali če jim ta vzame igračo. Najpomembnejši sta razumevanje pasje govorice in spoštovanje pasjih meja, saj le tako lahko preprečimo nesporazume in neprijetne položaje,« poudarja Klepačeva in s tem povzame delo ZRIP. Na delavnicah otroke poučijo, kako poskrbeti za psa med dopustom, ga zaščititi pred vremenskimi vplivi, poskrbeti za njegovo fizično in mentalno zaposlitev, ustrezno vzgojo in socializacijo. »Otrokom in njihovim staršem želimo približati razumevanje odgovornega lastništva in jih spodbuditi k sočutnemu odnosu do psov. Vsak pes je edinstven in zahteva prilagojen pristop, odgovorno skrbništvo pa ni le skrb za fizične potrebe psa, temveč tudi za njegovo dobrobit in kakovostno življenje. Bart kot ambasador to odgovornost ponazori na najboljši način – s svojim zgledom, predanostjo svoji družini in z veseljem, ki ga prinaša vsem, ki ga spoznajo. Je odličen primer, kako pomembna je uravnotežena kombinacija gibanja, igre, raziskovanja in počitka za srečno in zadovoljno pasje življenje.«

Pes prinaša tolažbo, varnost in brezpogojno ljubezen

Poleg delavnic se Raziskovalni inštitut pes zavzema za ozaveščanje javnosti o pomembnosti psov za čustveno podporo in si prizadeva za zakonodajne spremembe. »Bart mi zagotavlja čustveno oporo, tako kot jo številni psi zagotavljajo svojim lastnikom. Pogosto se mi je že zgodilo, da se po sprehodu z Bartom težava, ki sem jo imela, naenkrat ni zdela več tako velika oziroma sem dobila zamisel, kako jo rešiti. Fizična aktivnost in interakcija s psom mi pomagata, da se po sprehodu počutim precej bolje, kot če bi ostala doma,« nam izkušnje zaupa Klepačeva. »Psi za čustveno podporo so neprecenljivi sopotniki posameznikov, ki se spoprijemajo z anksioznostjo, depresijo, stresom ali drugimi čustvenimi izzivi, saj prinašajo tolažbo, varnost in brezpogojno ljubezen. Njihova navzočnost zmanjšuje stres, tesnobo in osamljenost, hkrati pa dokazano znižuje raven stresnih hormonov in spodbuja izločanje hormonov sreče, kot so oksitocin in endorfini. Redni sprehodi s psom pripomorejo k boljšemu razpoloženju in telesni pripravljenosti, psi pa delujejo tudi kot socialni katalizatorji, saj olajšajo komunikacijo in navezovanje stikov, kar je še posebej pomembno za osebe s socialnimi izzivi.« V ZDA in nekaterih državah EU so psi za čustveno podporo že pravno priznani, v Sloveniji na tem področju še ni ustrezne zakonodaje, priznani so le terapevtski psi in psi pomočniki. Pes za čustveno podporo ni nujno šolan, ne potrebuje certifikata in ni namenjen delu v ustanovah, pa vendar svojemu lastniku ponuja stalno psihološko oporo. Vse več skrbnikov s svojim ljubljenčkom stke posebno čustveno vez, nekateri jim rečejo kar »moja dnevna doza serotonina«, drugi so prepričani, da ne bi več zares živeli, če ne bi svojega prostora in srca delili s štirinožnim prijateljem. »Brez dvoma lahko rečem, da je Bart moja vsakodnevna doza sreče in sprostitve, ne glede na to, kako naporen ali stresen je bil dan. Vedno me pričaka z neizmernim veseljem, če me ni bilo le pol ure ali pa več ur. Njegovo iskreno veselje me spomni na preprostost in lepoto trenutka,« o tem, kako ji Bart polepša dneve, pripoveduje njegova skrbnica. »To, da so psi naša čustvena podpora, občutijo tudi učenci in učitelji, ko je Bart v razredu. Njegova navzočnost ustvari posebno vzdušje, ki prekinja vsakodnevno rutino, pritegne pozornost otrok, jih naravno spodbudi k učenju in sprejemanju novih znanj. Osredotočeni postanejo le na tisti trenutek z njim, na stik z živim bitjem, ki ne obsoja, ne zahteva, namesto tega pa prinaša toplino in radovednost.« Z Bartom v učilnici je zelo preprosto učiti otroke, da je pes odgovornost, ki zahteva predanost in prilagoditev življenjskega sloga. »Pes ni igrača, temveč živo bitje, ki potrebuje čas, prostor, ustrezno skrb in tudi finančna sredstva za kakovostno življenje. Ko se odločimo za psa, prevzamemo dolgoročno zavezo. Zame pes ni le hišni ljubljenček, temveč enakovreden član družine, ki prinaša veselje, toplino ter neprecenljive lekcije o potrpežljivosti, sočutju in brezpogojni ljubezni. Moje življenje je že od nekdaj tesno povezano s psi, zato si svojega vsakdana brez njih preprosto ne morem predstavljati,« svoje misli in občutke povzame Bartova skrbnica Tina Klepac.