Tako so se osebno zahvalili za njihovo predano delo z najtežjimi bolniki. Ambasadorja dogodka sta bila naša vrhunska kolesarja Tadej Pogačar in Urška Žigart, ki sta na svoji koži občutila, kaj preživljajo onkološki bolniki in njihovi svojci. Ker se je Urškina mama več let borila z rakom in pred tremi leti žal bitko izgubila, sta ustanovila Fundacijo Tadeja Pogačarja, ki je preplet osebnih preizkušenj, športnih uspehov in neomajne volje do pomoči drugim.
Vsak kilometer za onkološke bolnike in paliativne time
Skupina kolesarjev, članov in podpornikov Slovenskega onkološkega društva za moške OnkoMan je v petek, 11. oktobra, zjutraj krenila izpred Onkološkega oddelka UKC Maribor, prek Splošne bolnišnice Ptuj in Splošne bolnišnice Celje, nadaljevala pot do cilja – Onkološkega inštituta Ljubljana. Letos so tako z dogodkom Kolo življenja želeli opozoriti na pomen paliativne oskrbe, zato je bil vsak prevožen kilometer namenjen vsem, ki se borijo na onkoloških oddelkih, in tistim, ki se zdravijo v paliativnih enotah, je ob dogodku povedal Matej Pečovnik, predsednik društva OnkoMan.
Kolesarji in kolesarke, med njimi tudi številni, ki so se srečali z diagnozo raka, so želeli poudariti tudi pomen izobraževanja, usposabljanja ter opolnomočenja družinskih zdravnikov in patronažnih sester, ki so prva vez med bolnikom in zdravstvenim sistemom. Zahvalili so se vsem paliativnim timom za neprecenljivo delo z najtežjimi bolniki, štirim pa so predali ganljivo pismo. Leta 2011 je kot prvi začel delovati Jeseniški paliativni mobilni tim, šele desetletje kasneje smo dobili program Mobilni paliativni tim (2021), v okviru katerega je takrat delovalo šest mobilnih timov, danes pa jih je že trinajst.
Društvo OnkoMan krha moško lupinoSlovenski onkološko društvo za moške OnkoMan je bilo ustanovljeno leta 2016 v želji, da bi skrhali trden moški oklep, pod katerim se skriva mehka notranjost, in bi moški pogosteje spregovorili o svojih težavah. Njihove kampanje ozaveščajo na drugačen, bolj provokativni način, da bi ozavestili slovenske moške in premaknili nekaj v njihovem razmišljanju. Društvo se zavzema, da bi bili optimalno zdravljenje in diagnostika dostopni za vse bolnike, prav tako tudi kakovostna celostna oskrba med zdravljenjem in po njem. Vsako leto s svojimi aktivnostmi opozarjajo na pomen preventive, zgodnjega odkrivanja bolezni in njene ponovitve. Sodelujejo z organizacijami in institucijami, ki se ukvarjajo z medicinsko, socialno, psihološko in drugo problematiko s področja varovanja zdravja. V društvu nagovarjajo predvsem moške, ki se iz strahu ob pojavu simptomov pogosto ne oglasijo pravočasno pri zdravniku, tudi manj aktivno se udeležujejo presejalnih programov in se redno ne samopregledujejo. Te dni že pripravljajo novo akcijo v okviru mednarodnega gibanja MOVEMBER, ki ozavešča o pomenu zdravja pri moških, predvsem glede preventive in zgodnjega odkrivanja raka. Razpoznavni znak so brki, ki naj bi si jih moški pustili rasti v mesecu novembru in s tem opozorili na naraščanje števila rakavih obolenj. Letošnja akcija društva OnkoMan bo posvečana ozaveščanju o raku prostate in mod. |
Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe 2025Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ter Mednarodnega združenja za hospic in paliativno oskrbo vsako leto paliativno oskrbo potrebuje več kot 60 milijonov ljudi. Svetovni dan paliativne in hospic oskrbe, ki ga vsako leto obeležujemo drugo soboto v oktobru, je letos potekal pod sloganom »Izpolnitev obljube: univerzalni dostop do paliativne oskrbe«. Geslo poudarja, da mora biti paliativna oskrba sestavni del zdravstvenega sistema in dostopna vsem, ki se soočajo z neozdravljivo boleznijo ali življenjsko ogrožajočim stanjem ne glede na starost, kraj bivanja ali socialne okoliščine, so zapisali v izjavi Ministrstva za zdravje. Eden ključnih korakov za boljšo oskrbo je izvajanje evropsko sofinanciranega projekta Krepitev mobilnih paliativnih timov, v okviru katerega bo drugo leto začel delovati že štirinajsti mobilni paliativni tim. Njihovo delovanje olajšuje obravnavo bolnikov v domačem okolju, zmanjšuje potrebe po obisku urgentnih centrov in prispeva k večji kakovosti življenja v zadnjem obdobju bolezni. Pomemben del celostne oskrbe je tudi socialna in psihološka podpora svojcem v času bolezni ter tudi po smrti bolnika. Socialni delavci, klinični psihologi, patronažne službe, mobilni paliativni timi in nevladne organizacije že izvajajo različne aktivnosti, ministrstvo pa načrtuje enotnejšo in sistemsko urejeno mrežo psihološke in socialne pomoči, ki bo dostopna vsem prebivalcem. Kot poudarja letošnji slogan Svetovne zdravstvene organizacije, je odgovornost vseh – države, zdravstvenih sistemov, strokovnjakov in skupnosti – da z roko v roki gradimo sistem, ki spoštuje dostojanstvo človeka in mu omogoča kakovostno življenje do konca. |
Kaj je paliativna oskrba?Da bi bolje razumeli, kaj je paliativna oskrba, je društvo OnkoMan skupaj z Onkološkim inštitutom Ljubljana, pripravilo nekaj informacij: 1. Paliativna oskrba je pogovor o življenju Paliativna oskrba ni pogovor o smrti, temveč pogovor o življenju do zadnjega dne. O njej se moramo pogovarjati vsi, celotna družba, ne le zdravstvena stroka in bolniki. Vsi se staramo in vsak bo nekoč potreboval podporo. Ko bomo o umiranju znali govoriti odkrito in pravočasno, bomo dali paliativni oskrbi mesto, ki si ga zasluži – mesto sočutja, dostojanstva in življenja. 2. Paliativna oskrba je temeljna človekova pravica Vsak neozdravljivo bolan človek in njegovi svojci si zaslužijo dostop do paliativne oskrbe, kadar jo potrebujejo in si je želijo. Da bi to postalo resničnost, mora imeti paliativna oskrba v zdravstvenem in socialnem sistemu ustrezno vlogo, pomen in podporo. Le z dobrim sodelovanjem med vsemi ravnmi zdravstvenega sistema lahko zgradimo mrežo paliativne oskrbe, ki ne pušča nikogar samega. 3. Za dostojanstvo vsakega bolnika V vseh slovenskih bolnišnicah morajo delovati paliativni timi, ki so srce in temelj celostne skrbi za bolnike. To je tudi cilj Državnega programa obvladovanja raka, saj je Slovenija po deležu umrlih zaradi raka še vedno v samem evropskem vrhu. Paliativni timi so ključni tudi za razvoj mobilnih paliativnih enot, ki prinašajo strokovno in človeško podporo tja, kjer jo ljudje najbolj potrebujejo – v njihov dom. |
