Hrvaška regija Kvarner upravičeno nosi slogan Raznolikost je lepa, saj združuje tri reliefno in geografsko zelo raznolika območja. Od severa proti jugu si sledijo Gorski kotar, primorski del, ki ga sestavljajo Opatijska riviera, narodni park Učka, Reka in reški prstan ter Crikveniško-vinodolska riviera, tretji sklop pa so otoki, med katerimi so največji Krk, Cres, Lošinj in Rab.
Leta 2026 se bo Kvarner ponašal z nazivom evropska gastronomska regija, zato sta predstavništvo Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji in Turistična skupnost Kvarnerja nedavno v Ljubljani organizirala predstavitev Kvarnerja, namenjeno slovenskim novinarjem, turističnim partnerjem in ljubiteljem gastronomije.
Uvodoma je zbrane pozdravila Renata Vincek, vodja projektov Turistične skupnosti Kvarnerja, ki je predstavila razvojne načrte in pomen prestižnega naziva evropska gastronomska regija 2026. "Kvarner je prostor, kjer se srečujejo narava, kultura in ljudje, ki s strastjo ustvarjajo nepozabna doživetja. Naša gastronomija ni le hrana, je zgodba o tradiciji, morju, gorah in ljudeh, ki z ljubeznijo ohranjajo avtentičnost regije," je poudarila Renata Vincek.
Tako kot relief je tudi kvarnerska kuhinja sestavljena iz treh kuhinj, ki se med sabo zelo razlikujejo. Med živili, značilnimi za regijo, je Renata Vincek izpostavila škampe, oljčno olje, testenine šurlice, jagnjetino in še kaj. K tipični gastronomiji pa seveda šteje tudi vino, v Kvarnerju v 200 hektarjih vinogradov na kar 85 odstotkih rastejo avtohtone sorte grozdja, med njimi je najbolj razširjena žlahtina.
"Hrano smo začeli promovirati, dojemati in o njej razmišljati kot o nečem, kar nam skozi kulturo določa identiteto. Sprejeli smo manifest kvarnerske gastronomije v desetih točkah. Skozi projekt evropske gastronomske regije 2026 se učimo varovati svojo gastronomijo in lokalno pridelavo in kako jo ponuditi gostu," je še povedala Renata Vincek.
V okviru projekta so izdali tudi vodnik, v katerem so popisana vsa avtohtona živila kvarnerskega območja. Mediteranska prehrana je uvrščena tudi na Unescov seznam nematerialne kulturne dediščine, je dejala Renata Vincek.
Poseben pečat sta dogodku dala ambasadorja kvarnerske eno-gastro scene – Časlav Matijević, priznani gastronomski kritik in poznavalec vin, ter Žarko Stilin, predsednik Združenja kvarnerskih vinarjev. Gostje so ob njuni predstavitvi okušali avtohtone jedi s Kvarnerja in izbrana vina lokalnih pridelovalcev, ki s svojo mineralnostjo in značajem nosijo podpis kvarnerske zemlje.
Za sladek zaključek je poskrbel Josip Brna, predstavnik družine Brna, ki na Rabu ohranja več kot 800-letno tradicijo priprave legendarne rabske torte, simbola gostoljubja in sladkega razkošja otoka Raba.
Kvarner, evropska gastronomska regija 2026, bo s tem projektom še bolj utrdil svojo prepoznavnost na evropskem zemljevidu gastronomije, trajnostnega turizma in kulturne dediščine. Morda pa bo pritegnil tudi še več gostov iz Slovenije, ki sicer ta del Jadrana tradicionalno obiskujejo v velikem številu.
