"Naše pametne naprave proizvajajo v Aziji, programsko opremo in družbena omrežja pa krmarijo v Silicijevi dolini. Bruselj si poskuša izboriti nekaj vpliva z vedno ostrejšimi pravili. Kako gledamo na to? Letos je slovaška nevladna organizacija European Public Policy Partnership (EPPP) pri inštitutu Ipsos naročila veliko (in reprezentativno) raziskavo med odraslimi uporabniki interneta v sedmih državah. Tudi v Sloveniji pa na Slovaškem, Češkem, Madžarskem, Hrvaškem ter v Latviji in Litvi.
Rezultati so res pomenljivi. V Sloveniji se jih kar 59 odstotkov strinja ali zelo strinja, da je varnost osebnih podatkov vedno bolj vprašljiva. Le še v Litvi (z 68 odstotki) in na Hrvaškem (z 62 odstotki) posvečajo toliko skrbi svoji zasebnosti na internetu (povprečje vseh sedmih držav je pri 55 odstotkih).
Vendarle pa nas z omenjenima državama povezuje še ena lastnost, po kateri izstopamo: da 69 odstotkov uporabnikov sicer sovraži sebi posebej prilagojene ('personalizirane') oglase, vendar pa ne želijo plačevati družbenim omrežjem za dostop brez oglaševanja (povprečje vseh držav v raziskavi je 64 odstotkov).
Organizacija EPPP temu pojavu pravi 'paradoks zasebnosti'. Naslednji paradoks se nanaša na evropsko zakonodajo, ki se tiče spleta, družbenih omrežij in spletnih trgov. Petinpetdeset odstotkov se jih strinja ali zelo strinja z mislijo, da je treba pravila poostriti, tudi če bi to pomenilo poznejše uvajanje novih zmogljivosti.
Slovenija je po podpori regulaciji celo na drugem mestu, s 63 odstotki, takoj za prvouvrščeno Hrvaško s 66 odstotki. In kje je tukaj protislovje? Da imamo pravila radi zgolj v teoriji. V praksi pa se radi pritožujemo, da je uporabniška izkušnja s spletnimi orodji vedno slabša."
Vir: Delo
