(INTERVJU) Tina Maroh: Današnji mladi dobro vedo, česa si ne želijo

Center interesnih dejavnosti (CID), ki na Ptuju deluje že 31 let in je eden najstarejših mladinskih centrov v Sloveniji, se je pred letom in pol preselil iz dolgoletne in dobro poznane lokacije na Osojnikovi cesti v nove in moderne prostore Stare steklarske v starem mestnem jedru. Kako zdaj poteka delo tukaj? So mladi novo lokacijo sprejeli?"To lokacijo zagotovo pozna manj mladih. Prejšnja lokacija je bila zelo strateška, saj je bila ob glavni avtobusni postaji, kamor se dnevno stekajo mladi iz srednjih šol. Takrat je bil obisk mladinskega centra precej večji. Da je bil obisk večji, pa lahko povežemo tudi z obdobjem covida. Vemo, da se v času epidemije mladi niso zbirali pri nas, po epidemiji pa se tudi niso več vrnili. To je težava tudi drugih mladinskih centrov. Sprašujemo se, kako mlade privabiti nazaj, da bi te prostore uporabljali kot svojo dnevno sobo. V zadnjem letu se je pri nas vseeno zgodil nekakšen premik in mladi zdaj že poznajo Staro steklarsko, spoznavajo staro mestno jedro in prihajajo k nam. Imajo pa novi prostori veliko prednost. Glavna je ta, da imamo na voljo veliko dvoran za različne aktivnosti. Na stari lokaciji smo imeli le eno kletno klubsko sobo."Kako ste odprti, kdaj lahko mladi pridejo?"V to mladinsko sobo, v kateri sva trenutno, lahko mladi pridejo kadarkoli. Ni se jim treba najaviti ali prijaviti. Vrata so odprta vsak dan do 18. ure. Tudi sicer nas lahko mladi kadarkoli poiščejo v pisarnah, nas pokličejo ali nam pišejo. Ne določamo terminov. Kadar mladi začutijo lahko preprosto pridejo in tukaj smo za vsakogar."Koliko jih pride dnevno ali tedensko?"V to mladinsko sobo mladi ne prihajajo redno, ravno to je težava. Ne prihajajo dnevno ali tedensko. Želimo narediti preboj, da bi ta prostor, kjer imajo na voljo družabne igre, namizni nogomet in še marsikaj drugega, vzeli za svojega. Trenutno v terminih, ko ni dogodkov, ne pridejo. Pridejo pa takrat, ko se kaj dogaja."Prav v maju ste izvedli nekaj odmevnih dogodkov. Pravite, da so bili uspešni zato, ker so nastali na pobudo in v izvedbi mladih samih."Točno tako. Ideje pridejo od spodaj navzgor. Ves čas mladim pomagamo kreirati vsebine, ki si jih oni želijo. Mladi so pri nas slišani, dobijo podporo in lahko stvari tudi uresničijo. Tako smo v maju izpeljali koncert Emkeja, pa tudi Glasbeni vikend mladosti in norosti, v sklopu katerega so nastopili mladi ptujski bandi, potekal pa je tudi jam session. Pri organizaciji koncerta se je najprej zbrala skupina petih mladih z idejo, nato so se jim pridružili še drugi. Na koncu jih je sodelovalo približno 15. Obisk je bil zelo dober, koncert Emkeja je obiskalo 250 mladih, tudi koncert ptujskih bandov je bil zelo dobro obiskan. Preprosto se čuti, ko se zadeva zgodi na pobudo mladih, saj jih tudi drugi mladi pri tem podprejo. Lačni so dogodkov, izkustev in tega, da soustvarjajo skupnost."Lačni so dogodkov, ker se za mlade na Ptuju ne dogaja dovolj? Pred desetletji je bil Ptuj poznan kot mesto, ki je imelo široko klubsko ponudbo in živahno nočno življenje. Danes tega ni več. Kje se danes zbirajo?"Res je, dogodkov specifičnih za mlade ni in zato jih pogrešajo. Posledično so se formirale skupine mladih, ki tako rade pripravljajo dogodke. To se dogaja tako v Fuerstovi hiši kot pri nas v mladinskem centru. Na eni točki smo se mladinski delavci spraševali, kaj se dogaja, da bi vsi mladi tako radi nekaj organizirali. Ugotovili smo, da ne gre za to, da bi radi bili organizatorji, pač pa bi radi imeli dogodke."Ali to pomeni, da ne drži, da so mladi le priklopljeni na pametne telefone in zaprti med štiri stene. Po vaši izkušnjah si želijo tudi druženja? Ali gre vendar za manjšino mladih in je večina precej individualistična."Druženje zagotovo pogrešajo. Moja zgodba je sicer učbeniška, saj sem v mladinski center prišla kot mlada in kasneje ostala kot mladinska delavka. Vsi mladi pa ne pridejo fizično k nam, a to ne pomeni, da jih ni. Mladi se obračajo na nas na družbenih omrežjih, nas kličejo in nam pišejo. Če velike skupine mladih danes ne dobimo skupaj na eno sliko, to še ne pomeni, da niso povezani. Zagotovo pa se strinjam, da preživijo preveč časa pred zasloni, nekateri celo pravijo, da nimajo potrebe po druženju. Večina mladih pa v resnici že prepoznava, da jih to teži, a pomanjkanja druženja še ne znajo ozavestiti. Vsekakor se mi zdi ključno, da mlade spodbujamo k participaciji na vseh področjih. To je res izjemna veščina."Je to tudi nekaj, kar bi želeli bolj naslavljati v novi petletni strategiji za mlade v Mestni občini Ptuj?"Ja, letos se končuje petletno obdobje strategije za mlade. Mladinski svet Mestne občine Ptuj je že izvedel anketo med mladimi, kaj več pa za zdaj še ni znanega. Najprej moramo analizirati še aktualno strategijo, nato bo prišla na vrsto vsebina za novo. Vsekakor bi si želela, da bi bila nova strategija še bolj vključujoča. Zagotovo je treba dati poudarek aktivni participaciji mladih, to je treba naslavljati sistemsko in redno. Morda skozi javne tribune ali razprave. Verjamem, da bo to na začetku težko in morda tudi slabo obiskano, a treba bo vztrajati."Kot mladinski center ne dajete le možnosti za razvoj talentov, pač pa nudite tudi oporo, ko se mladi znajdejo v stiskah."Ponujamo tudi brezplačno svetovalnico imenovano Insta po#moč, ki je namenjena mladim med 12. in 29. letom, je brezplačna in anonimna. Zanimanje je na srečo in na žalost zelo veliko. Imamo tri svetovalke, ki imajo zasedene vse termine. Pogovore vodijo mlade psihologinje. S tem želimo premostiti vrzeli, saj mladi pogosto poročajo, da ne bodo šli k šolskim svetovalnim delavkam, ker jih potem vsi vidijo, praviloma pa so med njimi in šolskimi svetovalkami tudi večje starostne razlike, zato se jim težje zaupajo. Mi smo želeli le omogočiti zaupno in anonimno okolje, ni pa to prava psihoterapija. Gre za pogovore, ki mlade usmerijo k iskanju rešitev za njihove težave."Ker se približuje konec šolskega leta, pa zdaj že intenzivno pripravljate tudi počitniške vsebine. Kaj bo šolarjem na voljo?"Za mlade bomo še naprej pripravljali različne dogodke, se pa v poletnem času bolj usmerimo tudi na vsebine za otroke. V dveh mesecih se bo zvrstilo več kot 20 različnih delavnic. Od lončarske do plesne, glasbene in kuharske. Vse naše enotedenske delavnice so zelo priljubljene in so običajno teden dni po objavi že zasedene. Letos širimo tudi ponudbo naših poletnih šol. Zraven že poznane šole glasbenih skupin z Markom Korošcem bomo izvedli še šolo hip hopa in šolo lego robotike."Aktivnosti in vsebine, ki jih ponujate, so zelo različne. Kaj je torej skupnega vsem, ki pridejo k vam?"Ne bi mogla reči, da mladi pri nas iščejo le dogodke in kake specifične vsebine. Vsem, ki pridejo, pa je zagotovo skupno to, da iščejo izkušnjo. Ko mladi to pozitivno izkušnjo dobijo, se k nam tudi vrnejo."Kot mladinska delavka delate že 12 let. Kako bi opisali današnje mlade? V čem so drugačni od prejšnjih generacij?"Zagotovo veliko bolj vedo, česa ne želijo, in to tudi jasno povedo. Ne vedo, kaj si želijo, vedo pa, česa si ne želijo. V primerjavi s prejšnjimi generacijami so veliko bolje opremljeni, da znajo reči ne. Jaz bi rekla, da je to pozitiven premik, ki pa ga bo družba še morala sprejeti."V čem pa so naredili korak nazaj? S čim imajo mladi danes težave?"Pisna in govorjena komunikacija je trenutno največja težava mladih. Tako pri izražanju kot pri razumevanju. Velika težava je tudi ta, da nimajo izkušenj s pozitivno komunikacijo in vanjo tudi ne verjamejo, dokler ne dobijo take izkušnje. Zabrisala se je tudi meja med pravicami in dolžnostmi in pogovori so preveč usmerjeni na sebe namesto na dobrobit skupnosti. Spremembe se običajno zgodijo pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Otroci zelo govorijo in sodelujejo, mladostniki pa kar naenkrat nič več. Ko jih kdo kaj vpraša, pogled usmerijo navzdol in težko kaj odgovorijo. To blokado je včasih treba preseči na silo, in ko mladi dobijo izkušnjo z iskreno komunikacijo, potem ta tudi steče."Na Ptuju je pred časom odmevalo več primerov medvrstniškega nasilja. Po družbenih omrežjih so zaokrožili tudi nazorni posnetki nasilja. Kako ste to spremljali, kako si razlagate in kako ste ukrepali?"To je bil zame velik pretres. Vsi, ki delamo z mladimi, delamo v smeri, da se taki dogodki preprečijo, in ko enkrat do njih pride, nam pade zaupanje v sistem. Tudi sama sem potrebovala čas, da sem to predelala. Mi smo se seveda na zadevo odzvali, tako kot so se tudi šole in vse ostale institucije. Zvrstila so se predavanja o nasilju, izvajali so se tudi pogovori z mladimi, ki so to potrebovali. Tudi name se jih je obrnilo kar nekaj, ki so posnetke videli, pa jih niso mogli predelati. Naprej pa nastane težava. Mladi, ki so izvajalci nasilja, običajno teh predavanj ne slišijo in se takih delavnic ne udeležijo. Prav tako je tukaj treba dodati pomen primarne vzgoje in da obstaja tudi veliko preventivnih vsebin, ki nagovarjajo starše. Žal tudi tukaj obisk ni, kot bi si ga želeli."Pa je res nasilja med mladimi več, ali je le bolj vidno?"Težko ocenim, če ga je več, zagotovo pa je bolj vidno. Posnetki so hitro dosegljivi in zelo nazorni. Mladi to vidijo in si seveda ne znajo razložiti, kaj se je zgodilo. V takih situacijah smo zato tukaj mi. Če potrebujejo pogovor, naj kar pridejo. Naša vrata so vedno odprta." "Pisna in govorjena komunikacija je trenutno največja težava mladih. Tako pri izražanju kot pri razumevanju"

(INTERVJU) Tina Maroh: Današnji mladi dobro vedo, česa si ne želijo

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano