Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letos za dobro milijardo evrov primanjkljaja. V enakem obdobju lani je imel na medletni ravni le 62 milijonov evrov več odhodov kot prihodkov. "Letošnje povečanje primanjkljaja je izključno posledica višje tekoče porabe. Njena rast je široko osnovana," v novi mesečni informaciji ugotavlja fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun.
V največji meri se je primanjkljaj povečal zaradi rasti izdatkov za plače, ki je posledica sprememb plačnega sistema za javne uslužbence. Rast proračunskih prihodkov pa je hkrati upadla zaradi umiritve gospodarske aktivnosti in manjšega črpanja evropskih sredstev.
Rast odhodkov državnega proračuna je v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani dosegla 11,4 odstotka, v enakem obdobju lani je na medletni ravni znašala 7,1 odstotka. Za plače javnih uslužbencev je bilo v prvih osmih mesecih letos izplačanih za desetino več denarja kot v enakem obdobju lani. Fiskalni svet pričakuje, da se bo rast teh plač zaradi nove uskladitve, ki je predvidena oktobra, še povečala.
Prihodki letos le minimalno višji
Investicije so bile letos podobne kot v enakem obdobju lani. Medletno višje so investicije na področju obrambe, nasprotno so se vidno znižale investicije v cestno in železniško infrastrukturo. Pomemben del investicijske aktivnosti države poteka zunaj državnega proračuna, tudi prek proračunskih skladov. Slednji so letos povečali obseg investicijske porabe za dve tretjini na 330 milijonov evrov, kar je približno polovica vrednosti letošnjih investicij, realiziranih prek državnega proračuna, fiskalni svet navaja v mesečni informaciji.
Prihodki državnega proračuna so bili v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 0,8 odstotka. V enakem obdobju lani so se medletno povečali za 7,3 odstotka. "Ključni razlog za letošnjo slabšo dinamiko prihodkov so nižji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Medletni upad je predvsem posledica visoke osnove, saj je bil lani poračun med najvišjimi, odkar so razpoložljivi podatki. Mesečne akontacije so letos sicer podobno visoke kot lani," navaja fiskalni svet.
Realizacija porabe bo odstopala od veljavnega proračuna
K skromnejši rasti prihodkov od dohodnine glede na enako obdobje lani po njegovih podatkih prispeva nižja rast mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve. Upočasnitev rasti proračunskih prihodkov od dohodnine izhaja tudi iz dejstva, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, lani pa ne. Dodaten razlog za nižjo rast prihodkov od dohodnine so nižji prihodki od dohodnine od dejavnosti. Tudi to je posledica visoke osnove iz lani, ko je bil poračun med najvišjimi doslej.
Prihodki od evropskih sredstev so bili v prvih osmih mesecih letos medletno za okoli petino nižji zaradi počasnega črpanja sredstev iz finančne perspektive 2021-2027. Po projekcijah veljavnega proračuna naj bi se letos sicer povišali za skoraj 70 odstotkov, je spomnil fiskalni svet.
Priprava proračunov za leti 2026 in 2027 je v zaključni fazi. Vlada mora predloge proračunskih dokumentov do konca septembra poslati v oceno fiskalnemu svetu in v sprejetje državnemu zboru. Trenutni podatki nakazujejo, da bo realizacija porabe za leto 2025 znova odstopala od veljavnega proračuna. "Izkušnje zadnjih štirih let kažejo, da so bili proračunski odhodki brez interventnih ukrepov v povprečju približno 750 milijonov evrov nižji od ocen, ki so bile podlaga sprejetih proračunov za naslednje leto. Ta razlika torej ni posledica naslavljanja posledic različnih šokov z interventnimi ukrepi – kot prikazujejo vlade –, temveč odraz neustreznega načrtovanja redne javne porabe," opozarja fiskalni svet.
Precenjevanje načrtovane porabe prinaša več težav
Precenjevanje načrtovane porabe po njegovih besedah prinaša več težav. Zmanjšuje verodostojnost in dolgoročno slabi zaupanje v državni proračun kot osrednji dokument ekonomske politike. Spodbuja manj odgovorno porabo, saj omogoča porabo vnaprej načrtovanega "viška" za ad hoc projekte. Otežuje prikaz resnične slike razpoložljivih in potrebnih sredstev, kar lahko vodi v neustrezne odločitve ekonomske politike. Slabi dolgoročno načrtovanje in prelaga resno razpravo o dolgoročnih izzivih na prihodnje vlade.
"Proračunsko načrtovanje bi moralo biti previdno in zagotoviti prostor za odziv na morebitne manj ugodne makroekonomske razmere. V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno tudi za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja," poudarja fiskalni svet.
Po veljavnem proračunu za letos naj bi se prihodki (brez upoštevanja interventnih ukrepov) v celem letu povečali za 5,1 odstotka. Za uresničitev projekcij bi morala njihova medletna rast v preostanku leta znašati okoli 13 odstotkov, so izračunali na fiskalnem svetu.
