Ministrstvo za finance je danes v javno razpravo posredovalo osnutek zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev ter osnutek novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Z obema predlogoma želi ministrstvo uskladiti obdavčitev dohodkov iz primerljivih finančnih instrumentov. Javna obravnava bo potekala do 5. maja.
Davčna osnova bo razlika med skupno vrednostjo odsvojitev in skupno vrednostjo pridobitev kriptosredstev v posameznem davčnem letu
Na ministrstvu poudarjajo, da želijo z novim zakonom slediti mednarodnim trendom večje regulacije, transparentnosti in izmenjave podatkov na področju kriptosredstev. Slovenija si prizadeva za jasno davčno ureditev z minimalnimi administrativnimi obremenitvami za zavezance.
Kaj zakon predvideva?
Zakon, ki bi začel veljati 1. januarja 2026, predvideva obdavčitev dobička, ki ga fizične osebe - rezidenti Slovenije - ustvarijo z odsvojitvijo kriptosredstev. Odsvojitev pomeni:
- zamenjavo kriptosredstev za tradicionalno valuto,
- uporabo kriptosredstev kot plačilnega sredstva za blago ali storitve,
- ali prenos kriptosredstev na drugo osebo.
Ni pa zajeta menjava med različnimi kriptosredstvi niti prenos med denarnicami istega imetnika.
Davčna osnova bo razlika med skupno vrednostjo odsvojitev in skupno vrednostjo pridobitev kriptosredstev v posameznem davčnem letu. Zavezanci bodo morali te podatke prijavljati od leta 2026 dalje.
Obveznosti zavezancev in davčna stopnja
Zavezanci bodo dolžni:
- voditi evidenco vseh pridobitev in odsvojitev kriptosredstev,
- podatke predložiti na zahtevo davčnega organa,
- ter vsako leto oddati davčni obračun.
Davek se bo obračunal po enotni proporcionalni stopnji 25 odstotkov.
Predlog vključuje tudi možnost prostovoljnega poenostavljenega izračuna dohodnine za preteklih pet let. V tem primeru bo davčna osnova določena v višini 40 odstotkov skupne vrednosti kriptosredstev na dan 31. december 2025 in vseh odsvojitev v zadnjih petih letih.
Minister Boštjančič: Spodbuda vlagateljem, da vlagajo v bolj varne naložbe
Po mnenju ministra za finance Klemna Boštjančiča je prav, da se to področje obdavči. "Danes nimamo še podatkov, koliko teh sredstev je dejansko naloženih. Cilj obdavčitve kriptosredstev ni povezan z davčnimi prilivi, a ocenjujemo, da je nelogično in nesmiselno, da eden najbolj špekulativnih finančnih instrumentov sploh ni obdavčen," je dejal. Dodal je, da bo to tudi spodbuda vlagateljem, da vlagajo v regulirane in bolj varne naložbe.
Boštjančič je pojasnil, da bodo ta sredstva po predlogu obdavčena od prihodnjega leta naprej. "Torej nek donos, ki ga je nekdo ustvaril, ne bo obdavčen za nazaj," je dejal.
Nadzor nad poslovanjem s kriptosredstvi se po svetu krepi. OECD je že pripravil mednarodni standard CARF, ki določa pravila za zbiranje, poročanje in izmenjavo podatkov o uporabnikih storitev s kriptosredstvi. Slovenski predlog povzema tudi določbe evropske direktive, ki ureja samodejno izmenjavo informacij med davčnimi organi držav članic EU glede dohodkov iz transakcij s finančnimi kriptosredstvi.
Poenotenje obdavčitve izvedenih finančnih instrumentov
Z novelo zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov pa ministrstvo izpolnjuje zaveze iz strategije razvoja kapitalskega trga za obdobje 2023-2030. Ključni cilj je poenostavitev in večja preglednost obdavčitve.
Trenutno veljajo različne davčne stopnje, odvisno od dolžine imetništva instrumenta. Po novem bi uvedli enotno davčno stopnjo 25 odstotkov. Danes je lahko ta davek tudi do 40 odstotkov, če se dobiček ustvari z odsvojitvijo instrumenta znotraj enega leta od pridobitve.
Ker večina vlagateljev tovrstne instrumente prodaja šele po več letih, ministrstvo ne pričakuje večjih finančnih učinkov, vendar pa bodo pravila bolj jasna, ureditev pa enostavnejša in preglednejša, so poudarili.
