Ker velik del teh emisij izhaja iz proizvodnje cementa, je nujno nadaljevati razvoj nizkoogljičnih cementov in zagotoviti njihovo uporabo v praksi. Hkrati je treba okrepiti sistemske ukrepe, kot je zeleno javno naročanje, ki lahko bistveno pospeši uvajanje okolju prijaznih rešitev.
Gradbeništvo sodi med najbolj materialno intenzivne sektorje evropskega gospodarstva, saj potrebuje ogromne količine osnovnih gradbenih materialov, kot so npr. cement, beton, les in jeklo. Ti materiali so povezani z visoko porabo energije in posledično emisijami toplogrednih plinov. Posebej zahtevna je proizvodnja cementa, kjer večina emisij nastane v procesu proizvodnje klinkerja – komponente, ki daje cementu njegove ključne vezivne lastnosti. Te procesne emisije so neizogibne, saj izhajajo iz kemične reakcije pri razkroju apnenca. Ker je cement ključna komponenta betona, najpogosteje uporabljenega gradbenega materiala na svetu, je cementna industrija v središču prizadevanj za njeno razogljičenje.
| Ker so normativi in metodologije le podlaga, postane ključno vprašanje: kako te cilje uresničiti v praksi? Tukaj osrednjo vlogo prevzamejo proizvajalci cementa in njihov razvoj nizkoogljičnih materialov za beton. |
Beton v evropskem stavbnem fondu predstavlja približno polovico mase vseh vgrajenih materialov. Zaradi svoje trajnosti, požarne varnosti, razpoložljivosti surovin in lokalne proizvodnje ostaja nenadomestljiv v večini infrastrukturnih projektov. Prav njegova masovna raba pa pomeni, da lahko že majhna izboljšanja v proizvodnji cementa in betona prinesejo velik učinek na ogljični odtis celotnega gradbenega sektorja.
Poraba betona in s tem cementa je izjemno visoka, a ta industrija ponuja pomembne priložnosti za trajnostno gradbeništvo.
V proizvodnji cementa lahko izkoristimo odpadne produkte gradbeništva, kot so odpadni beton, opeka in drugi gradbeni odpadki, kar omogoča večjo vključitev recikliranih surovin. Ker je poraba cementa velika, to pomeni tudi možnost uporabe večjih količin teh odpadnih materialov.
Beton je namreč popolnoma reciklabilen, bodisi za proizvodnjo novega betona bodisi kot surovina za proizvodnjo cementa, kar pomeni, da ta cementna industrija lahko postane ključna za razvoj krožnega gospodarstva v gradbeništvu.
| V Sloveniji pomemben del teh izzivov naslavlja cementarna Alpacem Cement, ki razvija nove generacije cementov z nižjim ogljičnim odtisom ob ohranjanju dobrih mehanskih lastnosti. |
Podjetje se osredotoča na razvoj cementov, prilagojenih sodobnim gradbenim zahtevam. Med te spadajo cementi s hitrim razvojem trdnosti za pospešene gradbene faze, cementi z nizko toploto hidratacije, primerni za masivne konstrukcije, ter visoko obstojni cementi za objekte, izpostavljene agresivnim kemičnim vplivom.
Alpacem je kot prvi v širši regiji razvil in v letu 2023 trgu predstavil cement z nižjim ogljičnim odtisom ACEM 2-50 SPECIAL.
Nadaljnji korak predstavlja cement ACEM 2-50 PRIMO, ki dosega tudi do 40 % nižji ogljični odtis v primerjavi s čistim portlandskim cementom za širok spekter manj do srednje zahtevnih gradbenih del. Takšne rešitve dokazujejo, da je mogoče združiti kakovost, nizek ogljični odtis in tehnično zanesljivost – vendar pod pogojem, da jih celotna gradbena veriga razume in v praksi tudi uporablja.
Največji delež emisij pri proizvodnji cementa je vezan na proizvodnjo klinkerja, zato je zmanjševanje njegovega deleža najpomembnejši kratkoročni ukrep za znižanje ogljičnega odtisa. Poleg optimizacije receptur so ključni še opuščanje fosilnih goriv ter razvoj tehnologij CCUS (Carbon Capture, Utilization and Storage), ki omogočajo zajemanje, uporabo ali skladiščenje CO2. Le kombinacija naprednih veziv, obnovljivih virov energije in tehnologij CCUS bo omogočila dosego teh visokih ciljev razogljičenja.
Konkretne rezultate v Sloveniji kaže cementarna Alpacem Cement. Z zmanjševanjem deleža klinkerja na račun uvajanja mineralnih dodatkov in optimizacijo procesov je v zadnjih petih letih zmanjšala ogljični odtis cementa za 6 %, kar ustreza emisijam približno 34.000 osebnih vozil.
| Če so cementi z nižjimi ogljičnimi odtisi že na voljo, zakaj njihov tržni delež ne raste hitreje? |
Razvoj cementov nove generacije sam po sebi ne zagotavlja tudi tržnega preboja. Ena ključnih ovir za širšo uporabo cementov z nižjim ogljičnim odtisom je počasno sprejemanje novih produktov na trgu.
Projektanti in investitorji se pogosto srečujejo z različnimi izzivi, kot so: previdnost do novih proizvodov, nepoznavanje dejanskih okoljskih koristi po življenjskem ciklu ter pomanjkanje enotnih in mednarodno primerljivih oznak ogljičnega odtisa.
Za premagovanje teh izzivov se postavljajo sistemi rangiranja cementov v okoljske razrede glede na njihov ogljični odtis, ki se določi v skladu z EPD (Environmental Product Declaration - Okoljsko deklaracijo o produktu). Takšni sistemi bi projektantom in investitorjem olajšali odločanje, saj bi omogočili primerjavo okoljskih lastnosti različnih produktov. S tem bi se ustvarili pogoji za prehod gradbeništva v bolj trajnostno in krožno gospodarstvo.
| Alpacem Cement v praksi dokazuje, da lahko razvoj sodobnih cementov dvigne tudi širšo raven strokovnega znanja v državi, saj je eno redkih podjetij v Sloveniji, ki sistematično vlaga v raziskovanje na področju cementnih veziv in ozaveščanje gradbene stroke. |
Za zeleni prehod industrije je ključnega pomena tudi zeleno javno naročanje, ki lahko ustvari začetno povpraševanje po okolju prijaznejših izdelkih.
Pri odločanju o javnih naročilih ni dovolj upoštevati zgolj začetne cene izdelka ali projekta; pomembno je, da se vrednoti celoten življenjski cikel – od proizvodnje in transporta do uporabe ter končne razgradnje ali recikliranja. Tako lahko zagotovimo, da bodo javni naročniki spodbujali trajnostne rešitve, ki ne le da prispevajo k zeleni preobrazbi, temveč tudi dolgoročno zmanjšujejo okoljski vpliv.
Razogljičenje gradbeništva ter prehod h krožnim materialnim tokovom je mogoč le z usklajenim delovanjem industrije, države in kupcev.
