Ni jih malo, ki v Velenju kar malce povzdignejo obrv, ko se govori o milijonih, ki bodo šli za start-upe in, še eno tujko radi uporabljajo, scale-upe (gre za visokotehnološke start-upe, ki imajo v treh letih 20-odstotni povprečni donos). Izvirni greh je bil storjen ob predstavitvi zakona o prestrukturiranju gospodarstvenikom, kjer se je predstavnik ministrstva nerodno izrazili, da bo za velenjske start-upe namenjenih 200 milijonov evrov, kar, kot sedaj poudarjajo vsi, ne drži.

Vsekakor pa se v Velenju mladim podjetjem, ki redkokdaj zaposlujejo kaj več kot peščico ljudi, daje in se bo še dajalo velik poudarek in pomoč. Prevelik, menijo nekateri. Stara elektrarna, ki bo v pretežni meri namenjena kulinaričnim start-upom, bo že v fazi gradnje oziroma obnove prejela 28,1 milijona evrov, za gradnjo Techuba, v katerem bodo startupovci lahko preizkusno naredili svoj produkt, bo država dala 14,1 milijona evrov. Več kot 40 milijonov že v stavbe. Vsi, tako mladi kot običajni podjetniki, si ob prestrukturiranju črnega zlata lahko obetajo še mnoge druge razpise. Spomnimo zgolj na razpis agencije Spirit, kako so se ustanavljala nova podjetja.

Določena podjetja se dobro zavedajo, da bo v dolino na podlagi zakona o prestrukturiranju naslednjih 20 let prihajal denar. In to po programu, ki si ga bo dolina kot prednostnega zastavila sama. Zato je, ne nazadnje, tudi lastnik Vonpharme želel iz doline zelenega priti v dolino črnega zlata (kako se je v vnemi, da bi prejel čim več nepovratnih sredstev, opekel, je znano). Denar in primerni prostori so vse, kar (mlada) podjetja potrebujejo, napoved, da bo Šaleška postala dolina start-upov, je tako lahko povsem realna. Sploh ob prej omenjenem dejstvu, da bo program po načelu komu prednost, komu denar zastavila dolina sama. Dolina, ki je naklonjena mladi iniciativi.

Šaleška postaja Meka. Ne le startupovci, tudi "stara", obrtniška podjetja se ozirajo v dolino. Še posebno tista, ki jim je poplava 2023 zalila stroje in opremo. Prostor je, bliža se avtocestna povezava, možnost za finančno podporo pa je večja kot kjerkoli drugje v Sloveniji. Tega se zavedajo tudi župani sosednjih občin in (ne)hote nekoliko nevoščljivo gledajo v dolino, ki si je vseskozi zaradi premoga in elektrike lahko privoščila več, kot so si in si bodo lahko ostale občine. In vseeno mrzlično ustanavljajo svoje valilnice novih podjetij, čeprav nekatere precej samevajo, posledično zgodb o uspehu ni od nikoder.

Dolina tudi pred prestrukturiranjem ni bila revna. Brezplačen mestni promet, visoka socialna košarica dobrin so bile posledica "donacij". Redkokdaj se je vedelo, koliko posamezno energetsko podjetje plačuje lokalnim skupnostim za mir in podporo. V maniri nekdanjih slabih praks, med katerimi še posebej izstopa preplačilo gradnje bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, je upravičena skrb, ali bo ves denar res prišel v konkretne, ne zgolj visokoleteče, a vsebinsko prazne projekte, ki polnijo žepe posameznikov, ne dajejo pa konkretnih zaposlitev. Nekaj obrisov, da se točno to lahko zgodi, je že. Kdo je pri teh ugibanjih zgolj ničvreden dvomljivec, bo pokazal čas.