Od špitala na Slomšku do UKC Maribor
Mariborsko bolnišnico so ustanovili že leta 1799. Stala je na današnjem Slomškovem trgu, kjer je danes poštno poslopje, še prej pa je bil tam mestni špital. Na tem mestu je ostala do leta 1855, ko so jo preselili na današnjo lokacijo. Po vojni se je pospešeno razvijala in širila. Večino njenih stavb so zgradili s samoprispevki meščanov. Tudi njen zaščitni znak, kirurško stolpnico, leta 1976. Otvoritev stolpnice je v Večeru pospremil naslov Veličasten spomenik naši borbi. Časopis je zabeležil tudi vse večje dosežke mariborskih zdravnikov, kot je bila prva operacija na odprtem srcu junija leta 1996, kar je bilo v članku označeno kot "uresničitev dolgoletne zamisli v Splošni bolnišnici Maribor".
Večer je imel tudi redno rubriko Zdravje, zdravstvo, ki so jo soustvarjali zdravniki, med njimi priznan primarij dr. Zmago Turk. Svojo kolumno je svoj čas v tedniku 7 dni imel tudi aktualni direktor dr. Vojko Flis. Časopis je spremljal tudi ustanovitev mariborske medicinske fakultete pred 20 leti in s tem povezan razvoj bolnišnice v Univerzitetni klinični center (UKC).
Glede na vedno večje potrebe prebivalstva bo v prihodnje največji izziv UKC zagotavljanje zadostnega števila postelj (trenutno jih imajo dobrih 1000), kar je povezano tudi z večjo potrebo po kadru, ki ga nenehno primanjkuje. Pred UKC je obdobje številnih investicij, nekatere so že v teku (onkologija, infekcijska stavba, negovalna bolnišnica), o čemer redno in izčrpno poročamo. So pa stavbe, ki so jih zgradili v prejšnjem stoletju, že tudi precej dotrajane in ne ustrezajo več sodobnim standardom, s stolpnico na čelu, zato bo prihodnja leta zaznamovalo tudi obdobje posodobitve preostalega dela bolnišničnih prostorov. (jaj)
Ustanovitev univerze za zgodovino Maribora
Večer je vsa leta zvesto spremljal tudi dogajanje na Univerzi v Mariboru, za katero je letos prav tako pomemben jubilej, saj ima 50 let. Prve višje strokovne šole so bile v Mariboru ustanovljene leta 1959, dve leti pozneje pa Združenje visokošolskih zavodov Maribor, ki je bilo 18. septembra 1975 preoblikovano v univerzo, drugo na slovenskem. "Svečana razglasitev univerze bo del zgodovine Maribora," je eden od naslovov, s katerim smo pri Večeru ovekovečili dogodek.
Kljub občasnim zdrsom so se velika pričakovanja v povezavi z univerzo z leti večinoma uresničila, pred sodobno almo mater v mestu ob Dravi pa so številni izzivi in zahtevni projekti. Najbolj aktualen je 280 milijonov evrov vreden Tehnološki inovacijski center INNOVUM za preboj razvojno zaostale vzhodne kohezijske regije, ki naj bi poskrbel za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, pa tudi nove stavbe med drugim za tehniške fakultete v Smetanovi in trojček fakultet na Koroški cesti. Mariborska univerza se bo morala spopasti tudi s pastmi sodobnega sveta in skupaj z državo najti način za vzdrževanje kakovosti ob pohodu umetne inteligence. Pestijo jo tudi vedno bolj kritični demografski trendi, ob katerih je vedno težje priti do dobrih domačih, v danih razmerah pa tudi tujih študentov. Akademiki bodo morali bolj pogumno zagristi med drugim tudi v vzpostavitev habilitacijskih meril, ki se ne bodo več pehala za kvantiteto in v gonji po objavah vzpodbujala tudi nepoštene prakse, pač pa ustvarjala resnično najboljše pedagoško-raziskovalne delavce. (jmc)
Končno tudi Zdravstvena postaja Tezno
Leta 1957 je ukinitev zasebne zdravstvene prakse ob hitrem razvoju mesta povzročila velik pritisk na nepovezano javno zdravstveno službo. Kot odgovor je 1. januarja 1957 začel delovati Zdravstveni dom Maribor - precej pozno, saj so ga druge občine v Sloveniji že imele. V Večeru je 8. januarja izšel intervju z upravnikom dr. Adolfom Drolcem, ki je opozoril na neustrezne prostore in nujnost nove stavbe, primerne za razvijajoče se mesto. Zdravstveni dom je imel takrat sedež v Aškerčevi ulici, zdravstvene enote pa po vsem mestu.
"Naravnost nezaslišano je, da sta v isti zgradbi Šolska poliklinika in Protituberkulozni dispanzer - in da se nosečnice ter posvetovalnica za matere stiskajo v istih prostorih z otroško posvetovalnico. Pri vsem tem naj niti ne omenjamo ambulante na Studencih in Mestne ambulante v prostorih, ki že pred sto leti ne bi več ustrezali tem potrebam," je takrat med drugim izpostavil dr. Drolc.
Zdravstveni dom Maribor se je do danes razvil v strokovno visoko razvito zdravstveno institucijo. Infrastruktura pa še vedno ostaja pomembna tema. Marsikaj je bilo posodobljeno, največja investicija v zadnjih treh desetletjih je bila lani z odprtjem sodobne Zdravstvene postaje Magdalena. Zdravstvena postaja Tezno na gradnjo še čaka; novo stavbo naj bi postavili leta 2027 ob OŠ Martina Konšaka. (barb)
Prometna izziva južna obvoznica in predor
Po drugi svetovni vojni je bil Maribor v ruševinah, za oživitev prometa je bilo treba najprej oživiti glavno železniško postajo, ki so jo za javnost odprli leta 1954. Pomemben za javni promet je bil tudi Certus (ustanovljen leta 1926 kot Avtobusni promet Maribor), ki je svoj razcvet nato doživel v 80. letih, ko je zaposloval kar 1500 ljudi in imel 475 avtobusov. Leta 1989 je bila odprta tudi nova avtobusna postaja v Mlinski ulici, na katero je Maribor čakal kar 21 let, vse od "začasne" preselitve postaje z Glavnega trga na železniški kolodvor.
Za osebni promet je eno največjih pridobitev zagotovo predstavljala otvoritev Titovega mostu, ki so ga prometu predali dan pred dnevom republike, 28. novembra 1963, leta 1985 pa tudi izgradnja dvoetažnega mostu skupaj s tako imenovano bob stezo in obvoznico H2, ki je tranzitni promet končno speljala iz centra mesta. Naslednji velik mejnik je sledil leta 1996 z izgradnjo Koroškega mostu, ki mu je leta 2005 sledila še izgradnja zahodne obvoznice, a tranzitnega prometa znotraj mesta se je Maribor znebil šele avgusta 2009, ko je Dars odprl tudi vzhodno obvoznico.
Prometnih izzivov pa s tem še ni konec. Na južno obvoznico se čaka že krepko več kot desetletje, z nekaj sreče naj bi se gradnja prvega odseka začela še letos. Ker severne obvoznice najverjetneje ne bo nikoli, mesto računa na gradnjo predora skozi središče mesta, a tudi do tega država za zdaj ne kaže prav velikega navdušenja. (ise)
Od socialne bombe do najnižje brezposelnosti
Leto 1990 je za Maribor pomenilo prelomnico, ki jo mesto še danes nosi v kolektivnem spominu. Po razpadu Jugoslavije in prehodu v tržno gospodarstvo je Maribor doživel gospodarski kolaps. Stečaji velikih industrijskih velikanov so pomenili izgubo več tisoč delovnih mest in sprožili tako imenovano socialno bombo, ki je mesto pahnila v dolgo obdobje brezposelnosti, revščine, negotovosti in v obup številne družine.
Najbolj boleči so bili gotovo stečaji podjetij, ki so desetletja predstavljala hrbtenico mariborskega gospodarstva: TVT Boris Kidrič, Metalna, Meblo, TAM, MTT ... Po podatkih iz sredine 90. let je bila brezposelnost v Mariboru že več kot 20 odstotkov, kar je bilo med najvišjimi v Sloveniji.
Po letih krize, iskanja identitete in prilagajanja novim razmeram se Maribor znova postavlja na noge. V ospredje so stopili mala in srednje velika podjetja, podjetništvo, informacijske tehnologije, storitveni sektor in turizem. Danes ima Maribor eno najnižjih stopenj brezposelnosti v zadnjih treh desetletjih - ta je manj kot šest odstotkov, kar je zgodovinski mejnik za mesto. (barb)
Maks ostal jama, gradi pa se Center Rotovž
Osrednji mariborski časnik Večer vsa ta desetletja s prispevki soustvarja tudi prostor za razmislek o umetnosti in kulturi ter podpira ustvarjalce, ki bogatijo utrip mesta, a tudi regije in države. Arhiv priča, da je Večer denimo davnega 15. novembra 1945 razglasil, da je po vojni končno spet odprt SNG Maribor. Zabeležili smo tudi začetek dolgo pričakovane obnove in dograditve te osrednje kulturne institucije mesta, ki se je začela leta 1979 in z otvoritvijo prenovljene Velike dvorane trajala do leta 1994, zdaj pa je znova potrebna določenih obnovitvenih del. Podrobno smo spremljali tudi dogodke, kot so Borštnikovo srečanje, Festival Maribor in Festival Lent. Slednji je prvič zaživel leta 1993 in, zanimivo, o "skoparjenju proračuna" se je pisalo že takrat.
Večni problem mariborske kulturne scene, katere (neizkoriščen) vrhunec je bila evropska prestolnica kulture leta 2012, ki za seboj ni pustila kaj bistveno več kot Maksove jame, sta bila in ostajata preskopo financiranje ter pomanjkanje ustrezne infrastrukture. Dolga leta smo poročali o težavah Mariborske knjižnice, ustanovljene leta 1949, ki se ji skupaj z Umetnostno galerijo Maribor v novem Centru Rotovž zdaj pišejo boljši časi z dovolj velikimi in sodobnimi prostori. Z največjo, že večkrat podraženo (kulturno) investicijo v zgodovini mesta, težko že 37 milijonov evrov, bo Maribor dobil tudi art kino. (jmc)
Naslednji komunalni mejnik: sežigalnica
Zametki komunale v mestu segajo v leto 1952, ko se Mestna uprava cest preimenuje v Komunalno upravo Maribor. Dve leti kasneje ustanovijo Komunalno podjetje Maribor, ki pa kot enovita družba deluje le do leta 1960, ko se odcepita Vrtnarija (kasneje Florina) in Čistoča (današnja Snaga). V začetku šestdesetih mesto ustanovi tudi Toplotno oskrbo Maribor, predhodnico današnje Energetike. Že leta 1951 v mestu deluje Mariborski vodovod.
Večje mejnike Snage predstavljata začetek odlaganja odpadkov v opuščeni gramoznici na Pobrežju leta 1967, predvsem pa začetek pilotnega projekta ločenega zbiranja odpadkov leta 1992, Energetike pa priključitev novih sosesk na jugu mesta konec 70. in v začetku 80. let ter prehod s premoga na plin v 90. letih. Pri Mariborskem vodovodu izstopa lanski prevzem upravljanja s centralno čistilno napravo v Dogošah, zgrajeno leta 1998.
Skupaj z Marpromom in Pogrebnim podjetjem se vse družbe leta 2021 povežejo v Javni holding Maribor. Tega čaka kar nekaj izzivov, predvsem izgradnja sežigalnice, ki bi rešila problem predragega ravnanja z odpadki, pocenila pa bi tudi daljinsko ogrevanje. (ise)
Tihe zmage na področju sociale
Maribor ima kar nekaj izjemnih zgodb na področju sociale, ki jih marsikdo niti ne pozna. Večer jih je redno in vestno spremljal. Maribor je bil prvo mesto v Sloveniji, ki je po osamosvojitvi odprlo ljudsko kuhinjo za pomoč najranljivejšim.
Ustanovljena je bila kot odgovor na porast revščine in brezposelnosti po gospodarskem zlomu. Maribor je bil tudi med prvimi mesti, kjer je bil že v 90. letih vzpostavljen urejen sistem pomoči brezdomcem - nočitvene kapacitete, dnevni centri, zdravstvena oskrba in socialna podpora. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami je nastal Epeka, program socialne vključenosti, ki je prepoznan tudi na ravni EU kot primer dobre prakse.
Maribor je bil tudi med prvimi slovenskimi mesti, kjer je začel delovati samostojni Center za socialno delo, ki je vključeval tako pomoč posameznikom kot razvoj skupnostnih programov. (barb)
Začelo se je s Pohorsko vzpenjačo
"Toliko ponosnih in veselih ljudi, kot jih je bilo včeraj ob Pohorski vzpenjači, že dolgo nismo videli," je Večer zapisal 6. septembra 1957 v članku Z vzpenjačo prvič na Pohorje. Uradno odprtje je sledilo 24. novembra tega leta. Tako se je začel razvoj Pohorja kot športnega in turističnega centra, gondola pa je postala eden od simbolov Maribora.
Mariborsko Pohorje z Arehom danes velja za največje smučarsko središče v Sloveniji, saj obsega približno 35 kilometrov prog in ponuja 13 žičniških naprav. (Pre)nizka nadmorska višina in vedno toplejše zime so s Pohorja pregnale Zlato lisico, toda družinsko smučišče, ki je tako blizu mesta, še naprej načrtuje, kako se bo prilagajalo podnebnim spremembam - predvsem z vlaganji v zasneževalne sisteme. Vse ostale investicije že sledijo strategiji Pohorje 365, tako je Marprom v zadnjih letih s pomočjo državnega sofinanciranja zgradil novo sedežnico Ruška in vmesno postajo gondole. Obenem je Bike park Pohorje z devetimi progami postal največji kolesarski park pri nas in se bo v prihodnje samo še razvijal.
Prihodnost na Mariborskem Pohorju? Pričakuje se, da bo Marprom upravljanje z žičnicami in smučišči predal družbi Šport Maribor, kar je še vedno v mreži Javnega holdinga Maribora. Večja vlaganja v infrastrukturo za zimske sezone bodo odvisna predvsem od državnih razpisov, saj so preprosto preobsežna, da bi jih zmogel občinski holding. V Marpromu za zdaj razmišljajo predvsem, kako dodatno obogatiti športno in gostinsko ponudbo v poletnem času. Megalomanski načrti, kot je gradnja smučarske dvorane na Snežnem stadionu, pa bi bili uresničljivi le z zasebnimi vlagatelji. (pa)
Zadnja osnovna šola leta 1983
Večer je pospremil tudi mnoge velike in majhne dogodke osnovnega in srednjega šolstva ter predšolske vzgoje. Leta 1966 smo pisali o tem, da "kdaj pa kdaj sicer odpremo na tem ali onem koncu mesta kak vrtec, toda vse to je še veliko premalo, da bi lahko zajeli vanje vse varstva potrebne otroke". Večer je s pisanjem podpiral akcijo za podporo referendumu za samoprispevek za izgradnjo in adaptacijo osnovnih šol in vrtcev v občini. Problem pa je obraten kot pred 50 leti. Z odhodom v šolo ene najmočnejših generacij, to je letnik 2019, ostaja okoli 270 prostih mest v javnih mariborskih vrtcih. Enak problem kot pred pol stoletja pa je v šolstvu. Večer je že marca 1964 pisal o problemu pomanjkanja učiteljev. Takrat je bilo zapisano, da bomo "do leta 1970 potrebovali 1490 učiteljev za razredni pouk in 2000 učiteljev za predmetni pouk". Lani je v osnovnih šolah manjkalo vsaj 1410 polno zaposlenih učiteljev.
Leto 2025 bi bilo lahko prelomno na tem področju, saj se obravnavajo številni predlogi novel zakonov o vrtcih, o osnovni šoli in o maturi ter novi zakon o šolski inšpekciji. V Mariboru pa se je zaradi povečane stanovanjske gradnje na Studencih začelo razmišljati o gradnji nove osnovne šole. Zadnjo osnovno šolo je Maribor dobil leta 1983 - enoto OŠ Velka Vlahovića, danes OŠ Leona Štuklja. (barb)
