Čeprav bo uradno sveti Martin godoval šele v torek, 11. novembra, ko bo v Mariboru na Trgu Leona Štuklja uradno največje slovensko martinovanje na prostem, so praznik mladega vina na številnih prizoriščih obeležili že minuli vikend, kulturnih prireditev, koncertov ali zgolj prikazov tradicionalnih običajev je bilo v Mariboru in njegovi okolici ničkoliko. Na Koroški cesti, kjer je Maribor lani uvedel nekoliko drugačno, bolj butično praznovanje, se je letos to nadaljevalo, številnim obiskovalcem so bila na voljo najboljša buteljčna vina lokalnih pridelovalcev in odlična ulična hrana, tisti, ki so želeli preliti dan v noč, pa so lahko višek energije sprostili v znameniti Vinagovi kleti, kjer so med drugimi nastopili znani DJ-ji Paolo Barbato, Mike Vale, Tim Urbanya in Shocker D.
Nekoliko drugače, z brezplačnim sprehodom po mestu, poimenovanim Od špricerja do najstarejše trte, se je nadaljevalo v soboto dopoldan. "Res je zanimivo, da smo Slovenci za svojo himno izbrali napitnico, to kaže, da pri nas resno jemljemo trto in vino, v Mariboru pa še toliko bolj," je sprehod ob zvokih Prešernove Zdravljice na Trgu svobode začel Vid Kmetič iz Društva Trafika. Maribor je od nekdaj tesno povezan z rujno kapljico, ne nazadnje so vinogradi povsod, kamor seže oko, da tukaj (pre)radi izpraznimo kozarec, pa je tako že dolgo znano. Že leta 1864 je profesor na Prvi gimnaziji Gustav Puff zapisal, da so prebivalci Maribora z okolico nagnjeni k pretiranemu pitju alkohola. Se pa zadnja leta tudi v Mariboru vendarle pije precej bolj kulturno. "Letos v Mariboru praznujemo že 40. masovno martinovanje, ki pa se je z leti spremenilo, vsekakor na bolje," je povedal Kmetič in zbrane ob zvokih Zdravljice v izvedbi Lačnih Franzov s Trga svobode, kjer so se martinovanja v Mariboru začela, popeljal na Trg Leona Štuklja, kjer osrednje Martinove prireditve potekajo od leta 2013.
Trg, predvsem pa njegovi kitajski tlakovci, domnevno izjemno vpojni, so sicer po mnenju Kmetiča za Maribor poslovna priložnost. Po njih je namreč bilo ob številnih prireditvah politega toliko vina, da bo s frackingom (hidravlično drobljenje kamnin, op. p.) enkrat iz njih mogoče iztisniti esenco alkohola neslutenih vrednosti. Tamkajšnji tlakovci sicer znajo biti ob kozarčku preveč za koga tudi problematični, a ne za pravega Štajerca, ta je namreč brihtne glave, čeprav rad ma zabave, ga ni še nihče "neso domu".
In smo ob zvokih Alfija Nipiča na lastnih nogah krenili proti Glavnemu trgu in se vmes ustavili še na Gosposki. Prav na njeni sredi je namreč nekoč bila klet s primernim imenom, Bakusov hram. "Na Grajskem trgu, na vogalu nekdanjega Hotela Orel, imamo tudi kip Bakusa, ni pa ta edini, ki je v mestu dobil svoj kip. Tega ima, četudi je zdaj v nekem depoju, tudi nadvojvoda Janez," se Kmetič seveda ni mogel izogniti osrednji figuri vinarstva v teh krajih, ustanovitelju posestva Meranovo in viničarske šole, predhodnice današnje Srednje kmetijske šole in Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. "Ob tem mi pride na misel še ena ponarodela, En hribček bom kupil, bom trte sadil, ki jo je napisal še en, ki ima v Mariboru spomenik, Anton Martin Slomšek," je med zvoki ponarodele povedal Kmetič in na Glavnem trgu spomnil, da so z vinom kdaj tudi težave.
Med 14. in 17. stoletjem so namreč med Mariborom in Ptujem, občasno pa tudi Slovensko Bistrico, potekale prave male vojne za pravice do prodaje vina, ki so se končale tako, da so Ptujčani lahko vino prodajali na avstrijsko Štajersko, Mariborčani pa na Koroško. "Zato pozdravljam, da se je martinovanje zadnja leta preneslo tudi na Koroško ulico. Res je, da sem imel prej pomisleke, da res ni treba, da se pijančevanje prenese še sem, a se je pokazalo, da znamo v Mariboru piti tudi zelo kulturno in res na nivoju," je povedal Kmetič, medtem ko je v zraku že odmevalo "to še spijemo, pa gremo, saj napiti se ne smemo, le po pameti ga pijmo, da še glave ne zgubimo".
Z Glavnega trga smo se namreč že podali proti Vojašniškemu trgu, kjer je nekoč stala hiša, v kateri pa se alkohola ni smelo točiti. Kar sedem je menda nekoč bilo takih v mestu, kjer se je tudi brez alkoholne omame odvijal druge vrste razvrat, hiši pa so, zanimivo, rekli tolerančna hiša. Ni pa daleč stran osrednji spomenik vinu v Mariboru, Hiša najstarejše trte. Do nje smo se spustili ob zvokih Alfijeve Ko toti Štajerc vanjo pade, pol je spije iz navade, ta drugi pol si pa pusti, da z njo si špricer naredi. Ker je špricer za martinovo v Mariboru pač obvezen, pa četudi sredi dneva.
Ker pa dobrih zgodb z vinom v Mariboru ni konca, bo Društvo Trafika zainteresirane po Mariboru ta vikend popeljalo še dvakrat, po soboti popoldan ob 15. uri še v nedeljo dopoldan ob 11. uri. Zbor obakrat na Trgu svobode.
Na Koroški ulici, kjer je Maribor lani začel z nekoliko drugačnim, bolj butičnim praznovanjem, se je letos to nadaljevalo, številnim obiskovalcem so bila na voljo najboljša buteljčna vina lokalnih pridelovalcev in odlična ulična hrana, tisti, ki so želeli preliti dan v noč, pa so lahko višek energije sprostili v znameniti Vinagovi kleti, kjer so med drugimi nastopili znani DJji Paolo Barbato, Mike Vale, Tim Urbanya in Shocker D. Ker Vinag v zadnjih letih postopno obnavlja in znova gradi svojo nekoč izjemno prepoznavno blagovno znamko, je dogajanje popestril tudi v soboto, ko je klet ponovno pokala po šivih, le da z drugačno klientelo, Martinovalo se je namreč z Ansamblom Bratje, Alfijem Nipičem in Natalijo Verboten.
"Martinovo je v bistvu najbolj avtohton mariborski praznik. Morda je včasih to res bilo samo pijančevanje, zadnja leta pa je to preraslo in postalo pravi praznik kulture vina. Res me veseli, da se v Mariboru te dni toliko dogaja, priznam, pa, da sem najbolj vesela, da bomo danes plesali vso noč," je povedala Slavica iz Maribora. A tudi gostov iz drugih krajev ni manjkalo. "Saj veste, mi Primorci smo si z vami Štajerci od nekdaj na ti, če kaj spijemo, pa smo sploh bratje. Za Vinagovo klet sem sicer slišal že prej, sem pa danes prvič v njej in moram reči kapa dol. Sicer pa smo v Mariboru že vse od četrtka in nam res nič ne manjka. Še več, razmišljamo celo, da bi ostali še do torka, do glavnega dogodka, če bo kondicija to dopuščala," je povedal Marino iz Izole.
A ne le Vinagova klet, poln je bil tudi Grajski trg, kjer je za dobro razpoloženje poskrbel Ansambel Galama in kjer se je prav tako pilo in plesalo precej pozno v noč.
Bolj kulturen kot zabavni dogodek pa je bilo tradicionalno nedeljsko dopoldansko Martinovanje na Glaserjevi ploščadi v Malečniku. Z besedami "bog je ustvaril vino, da nas z njim razveseljuje in nam daje življensko moč", je mlado vino krstil tamkajšnji župnik Sebastjan Valentan, nepogrešljivi malečniški brači pa zapeli Majolko, En hribček bom kupil in cel kup drugih vinskih viž. Manjkal ni niti nepogrešljivi ovtar Slavek, brez katerega ne mine niti trgatev najstarejše trte na Lentu: "Malečniški brači smo zelo počaščeni, da smo danes tu, če ne bi bili, bi morali doma žene gledat. Drugače pa seveda želimo vinarjem, da bi naredili dobro vino. Ko ga boste imeli, lahko vedno povabite, samo se zmenite, kdo bo prvi in kdo zadnji, ker vsega naenkrat ne bomo mogli spit."
Na Martinovanje v Malečnik oziroma Šempeter, kot se mu je reklo nekoč, je bilo letos mogoče tudi z brezplačnimi avtobusi iz Maribora: "Že drugo leto zapored tesno sodelujemo z mariborskim zavodom za turizem, želimo namreč ohranjati tradicijo, hkrati pa vedno ponuditi tudi nekaj novega," je povedal predsednik turističnega društva Malečnik-Ruperče (Visit Malečnik) David Irgolič.
Kot povedano uvodoma, bo osrednja prireditev ob Martinovem jutri na Trgu Leona Štuklja, tisti, ki jim niti petdnevno dogajanje ne bo dovolj, pa bodo na svoj račun lahko prišlo še v soboto, 15. novembra, ko v Kamnici pripravljajo še Pomartinovanje. Pa na zdravje.
