Mariborski kardiolog in pisatelj dr. Franjo H. Naji je v Vetrinjskem dvoru predstavil svojo novo, že peto knjigo. V nasprotju s prejšnjimi, leposlovnimi, je tokrat prepletel svoje strokovno področje z literaturo in spisal poljudnoznanstveno knjigo o srcu. Srce v kletki je razdeljeno v dva dela. V prvem oriše zgradbo srca, v drugem pa anekdotično v zgodbah fiktivnih bolnikov predstavi najpogostejše bolezni, ki lahko prizadenejo srce. Kot je povedal Aljaž Krivec, sourednik založbe Litera, ki je knjigo izdala, se pisatelj tega loti "na bralstvu dostopen način, s čimer pride v ospredje njegova pisateljska žilica".
Prav tak odlomek, Ko srce umre prvo, je na predstavitvi prebral igralec Vlado Novak. Izvedeli smo, da je ta zgodba nastala po resničnem dogodku, ko je skupina ljubiteljskih nogometašev reševala soigralca v telovadnici, kjer je takrat bil tudi Najijev brat. "Nogomet zna biti zaradi kratkih šprintov problematičen za starejše moške - boljša je zmerna vadba," je navrgel pisatelj-kardiolog.
Velik poudarek debelosti
Ideja o tej knjigi je v njem tlela leta, pri pisanju pa se je zgledoval po podobnih (tujih) knjigah, nastalih na način, s katerim "strokovno področje spraviš v semiliterarne platnice". Povedal je, da je težko najti pravo mero, da knjiga ni pretežka za laično javnost, hkrati pa je dovolj zanimiva in uporabna. Rdeča nit je ujetost srca - po eni strani anatomsko v okostje prsnega koša, po drugi v bolezni, ki ga lahko prizadenejo, oziroma v škodljive navade, ki bolezni povzročajo. To ni le kajenje, Naji daje velik poudarek debelosti, ki je postala prava epidemija. Zato medicinske sestre v njegovi ambulanti bolnikom vedno izračunajo indeks telesne mase, ta pa ne bi smel presegati številke 25.
Naji meni, da bi se o tem morali pogovarjati na glas ter se večkrat vrniti k tehtnici in šiviljskemu metru. Izpostavil je predvsem otroke, ki so v vedno večjem številu preobilni, po podatkih NIJZ pa tudi že vsak drugi moški. K temu doda manj izpostavljene zunanje dejavnike tveganja, ki zlasti v urbanem okolju prežijo na nas: hrup in smog ali trdni delci v zraku. "Skušal sem dati širše napotke, ni pa to propagandni material za farmacijo," je razložil. Izvedeli smo, da Javna agencija za knjigo izida Srca v kletki ni podprla, ker ta knjiga ni leposlovna, zato so donacije iz farmacije in zdravniških združenj omogočile njen izid.
Prijatelja obložili s hladnim pivom
Knjiga bi lahko bila pripomoček kardiologom pri razlagi zdravstvenih stanj pacientom, razmišlja Naji. V dobi, ko je do informacij zelo enostavno priti, je pomembna interpretacija, poudari. Ker imajo bolniki čedalje več vprašanj, zdravniki pa vse manj časa, bi lahko v njej našli nekatere odgovore. "Večina srčnih stanj je kroničnih, moraš se nekako zbogati s to boleznijo," je položil na srce ljudem, ki jih pestijo srčne bolezni. In pri tem je razumevanje zelo pomembno. Poleg najpogostejših obolenj - hipertenzije, srčnega popuščanja, infarkta, motenj srčnega ritma in težav z zaklopkami - se je lotil tudi širšega skrbi za srce: zdrave prehrane, športa in spolnosti. "O srcu ne moremo govoriti brez ljubezni," je zaključil.
V debati ob koncu predstavitve je odgovarjal na zanimiva vprašanja občinstva - o novih zdravilih, tehnologijah, pametnih urah, vlogi umetne inteligence in napredku medicine. Izvedeli pa smo tudi kakšno anekdoto o pripetljajih med njegovim delom - nekoč so prijatelji enega od njih obložili s pločevinkami mrzlega piva, ker je veljalo, da je treba človeka ob srčnem infarktu ohlajati.
