Kako Račji dvor obvarovati, razvijati in vrniti ljudem ter mestu je bilo osrednje izhodišče dvodnevnih razprav o prihodnosti tega kulturnega spomenika državnega pomena v Mariboru, ki je že desetletja brez vsebine in perspektive. Dogajanje je potekalo v okviru evropskega projekta reCITYing. Reaktivacija opuščenih prostorov v urbanih središčih z arhitekturo in umetnostjo, katerega cilj je spodbujanje raznolikih kreativnih praks in aktivnosti, ki prispevajo k ponovni uporabi in reaktivaciji opuščenih, praznih in javnosti nedostopnih prostorov v urbanih središčih. Nekdanje benediktinsko trgovsko posestvo ob vznožju griča Kalvarija je v slabem stanju in potrebno temeljite prenove, zato je izzivov več kot dovolj, glavni pa je še vedno lastništvo. Dvorec je namreč v lasti države in je danes predvsem v funkciji priložnostnega skladišča, mariborski župan Saša Arsenovič pa si za prenos lastništva na občino prizadeva že šest let.
Daleč od oči, daleč od srca
"Če je nekaj daleč od oči, je očitno tudi malo daleč od srca. Imamo pa zagotovila, da bi lahko po 32 letih le dobili Račji dvor v upravljanje," je poudaril Arsenovič na okrogli mizi Prihodnost Račjega dvora v Umetnostni galeriji Maribor. Župan vidi Račji dvor kot del širšega načrta za ureditev gričevja na severni strani mesta, ki so ga začeli uresničevati z obnavljanjem vinogradov na Piramidi. "Ko smo šli v to zgodbo z vinogradi, se je pojavilo vprašanje, kje bomo to vino predelovali, kletarili, prodajali, in smo prišli do Račjega dvora," je dejal.
Kje se skrivaš, Račji dvor?
Študenti arhitekture so pod mentorstvom Melite Rozman Cafuta in Stojana Skalickyja razmišljali o potencialih širšega prostora Račjega dvora ter njegove vpetosti v mestno strukturo in javne programe. Med idejami sta bili recimo postavitev razglednega stolpa in izkoriščanje bližnje Wagnerjeve hiše za doživetje bivanja v hiši brez elektrike in vode. V okviru evropskega projekta reCITYing pa so pri Račjem dvoru odprli tudi umetniški instalaciji mladih arhitektov. Lena Uranjek in Ishak Hadžibajrić sta postavitev rjuh, razpetih na izbranih točkah okoli dvorca kot interaktivni zemljevid, poimenovala Kje se skrivaš, Račji dvor? Maša Perc in Žiga Miholič pa sta z umestitvijo lesenih elementov in športne podlage na nižino pod dvorcem povabila na telovadnico na prostem.
Toda preden bi občina prevzela Račji dvor, bi župan želel dobiti jasna zagotovila zavoda za varstvo kulturne dediščine, da jim z nalaganjem nepotrebnih stroškov in zavez ne bi onemogočal dejavnosti, ki bi bile nujne za to, da bi projekt sčasoma postal finančno neodvisen. "Ne znam si predstavljati, da bi danes iskali investicijski denar z zavedanjem, da bi morali to še subvencionirati. Lahko poskrbimo za seme, ko pa bo otrok zrasel, nam mora biti v ponos," je poudaril župan.
Prevzeli tudi zemljišča na Kalvariji
S tem ko je družba Vino Piramida v lasti občinskih Mestnih nepremičnin prevzela skrb za ureditev uničenega in zaraščenega vinograda na Piramidi, bo mesto končno odpravilo dolgoletno sramoto in poravnalo dolg do mesta, je dejal župan. Spomladi prihodnje leto bodo na Piramidi zasadili nov vinograd, Aljaž Bratina iz Mestnih nepremičnin pa je razkril, da so s skladom kmetijskih zemljišč podpisali še dogovor za upravljanje šestih hektarjev zemljišč na Kalvariji, vključujoč tiste med stopnicami in Račjim dvorom.
"Na tem območju imamo zelo velik javni interes. Račji dvor je veduta mesta, ki je na skoraj vsaki stari razglednici, in moramo poskrbeti, da bo spet videti tak, kot je bil v najboljših časih vinogradov," je poudaril Arsenovič. Lepo urejene vinograde vidi kot nekakšen mestni vrt, kjer ne bo rasla samo vinska trta, ampak verjetno tudi medonosne rastline, stare sorte dreves, in kjer bi vzpodbujali tradicijo vinogradništva z zdravim načinom življenja in učnimi potmi.
