Labodka Oli se je po treh mesecih rehabilitacije v zavetišču za divje živali v Muti, vrnila domov na Lent. Prostovoljci, ki so za poškodovano žival skrbeli, dokler niso uredili njene zdravstvene oskrbe, so jo nestrpno pričakovali. V Dravo so jo spustili skupaj s še eno poškodovano labodko, ki je bila prav tako oskrbljena in nameščena v zavetišču, ki deluje pod okriljem Veterine Golob.
"Želim si, da bo Oli zdrava in bo lahko brezskrbno plavala po Dravi. Po drugi strani me je strah, da ne bo hodila na nabrežje, saj je bila tega vajena. Tukaj so jo namreč hranili, skrbi pa me, ker se najdejo tudi zlobneži. Upam torej, da bo ostala v vodi in se ujela s staro labodjo klapo," je povedala Sabina Fartelj, prostovoljka iz društva AniMa, ki je prva opazila poškodovano labodko in zanjo tudi najbolj zavzeto skrbela.
Spomnimo, letos poleti je labodka zaradi izrastkov na podplatih obeh tačk večino dneva prečepela na zelenici pri novi brvi na Lentu, prostovoljci pa so bili zaskrbljeni, da bo njihovi varovanki kdo škodoval, saj so neprestano izginjale posode za vodo in hrano, nato še zaščitna lesena ograja, ki jo je namestila Mestna občina Maribor. Prišlo je celo tako daleč, da so se bali, da jo bo nepridiprav zastrupil. Zato so se z Veterino Golob dogovorili za premestitev v njihovo zavetišče za divje živali, kjer je bila Oli deležna zdravstvene oskrbe. Operativno so ji odstranili večja okrogla izrastka, ki sta, kot je pojasnil Zlatko Golob iz Veterine Golob, nastala zaradi dolgotrajnega zadrževanja na betonski podlagi. Zaradi njiju labodka ni mogla normalno hoditi in je dlje časa počivala na prsni kosti, kjer so nastale preležanine. Očitno so bile utemeljene tudi skrbi prostovoljcev, Oli je namreč kazala znake zastrupitve s hrano, pri čemer sicer ni nujno, da je labodki kdo namerno škodoval, pač pa jo je lahko le neprimerno hranil.
"Nekontrolirano hranjnje s kuhinjskimi odpadki in belim kruhom povzroča motnje v prehranjevevanju, motnje v razvoju kljuna in peruti, predvsem pri mladičih, pomanjkanje vitaminov E in D ter B kompleksov," je opozoril strokovnjak za divje živali Golob, ki v primeru, da hranjenja labodov ni možno preprečiti oziroma se mu izogniti, priporoča namestitev avtomatov z ustrezno, plavajočo hrano. Ta ne potone in onesnažuje rečnega dna, tam ne vre ter posledično ni vir potencialnih bolezni. Ker znova prihaja obdobje ptičje gripe, veterinar izpostavlja, da so ob hranjenju, ki zvabi več ptic na kup, tudi večje možnosti za prenos bolezni.
Prostovoljka Fartelj pa je spomnila, da si prostovoljci še vedno želijo vzpostavitve ustreznega mesta za počitek labodov. Po prenovi Lenta je namreč travo v velikem delu zamenjal beton, ki preprečuje stik labodov in drugih ptic z obrežjem. "Če se bo Mestna občina Maribor strinjala, bomo pripravili zatočišče, kjer si bodo lahko labodi, kadar bodo izčrpati, lačni ali pa bodo morali gnezditi, opomogli," je dejal Golob.
