Tudi letos je Festival Mladi Maribor ponudil pester nabor brezplačnih dogodkov in aktivnosti za mlade z namenom ponuditi raznolike vsebine, da lahko vsak najde kaj zase. Festival organizira Mladinski kulturni center Maribor in ga omogoča Mestna občina Maribor. Eva Žunec, koordinatorica programa in festivala iz MKC Maribor, pojasnjuje, da so v tem tednu med drugim odprli sobo pobega na temo začetkov elektrifikacije mesta, ki bo aktualna do konca februarja 2026, da so se na dogodku Odprti dialog z dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor ter študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor pogovarjali o trajnostni (pre)hrani in da so v okviru terenskih obiskov z #mladibusom obiskali pet mariborskih srednjih šol in s tem višali prepoznavo ter pomen mladinskih centrov.
Trajnostna nota festivala
"V Kulturnem inkubatorju so koncert ter delavnici znakovnega jezika in kvačkanja pritegnili zainteresirane mlade med 15. in 29. letom starosti, pa tudi koga nad to uradno definicijo starosti, a mladega po srcu, česar smo prav tako veseli," je komentirala Eva Žunec. Ime sobe pobega v Kulturnem inkubatorju je Laboratorij Karla Scherbauma in pozabljena žarnica - igra zasleduje zgodbo o laboratoriju, ki je sicer izmišljena, temelji pa na resničnih zgodovinskih dejstvih o začetkih elektrifikacije v Mariboru.
"Festival vidim kot nek most oziroma hobotnico, ki v svoj objem lahko povabi raznolike deležnike in ponudi vsega po malem v strnjenem obsegu festivalskega tedna"
Vsako leto skušajo v okviru festivala nagovoriti aktualne tematike - predvsem v okviru Odprtega dialoga z mladimi, da imajo občutek, da so slišani, da lahko spremenijo zadeve, dosežejo ključne ljudi, ki jih lahko pri tem podpremo. "Ostale, manj formalne dogodke, kot so delavnice, koncerti, pa najraje soustvarjamo z mladimi in glede na njihove želje oziroma potrebe, ki jih zaznamo preko leta - ideje pridejo od izvajalcev samih, od naših prostovoljcev … Ker pa je osrednji namen znamke Mladi Maribor seveda tudi višanje prepoznave in pa krepitev medsebojnega sodelovanja mladinskih centrov po mestu, organiziramo tudi takšne dogodke (terenski obiski šol, dan odprtih vrat …)," pojasnjuje Eva Žunec. Letošnja novost je bila trajnostna nota festivala, s čimer so se pridružili projektu MKC Maribor Zeleni koraki za kulturo.
Češnjica na vrhu torte mladinskega dela
Festival je "češnjica na vrhu torte mladinskega dela", saj je pomembno, da se za mlade dogaja skozi vse leto. "Da poznajo mladinske prostore po Mariboru, se v njih počutijo dobro, da so slišani in se lahko izražajo. Da so dogodki in aktivnosti brezplačne, odprte in vključujoče za vse mlade," pojasnjuje Eva Žunec. Vsakoletni festival je tudi priložnost za promocijo mladinskih centrov. "Festival Mladi Maribor vidim kot nek most oziroma hobotnico, ki v svoj objem lahko povabi raznolike deležnike in ponudi vsega po malem v strnjenem obsegu festivalskega tedna."
Organizacijska ekipa si želi tudi v prihodnje ostati v stiku z mladimi, jih še naprej vključevati v vse faze festivala in biti "na tekočem" z njihovimi idejami, še dodaja koordinatorica Žunec. S financiranjem mariborske mestne občine so zadovoljni. "Seveda se ne bi branili še težjega mošnjička, s katerim bi lahko dosegli še več mladih, ampak menim, da smo s financami in vsebinami programa na pravi poti."
