Na Univerzi v Mariboru so priredili dogodek, s katerim je Univerza v Mariboru zaznamovala 50 let spodbujanja inovacij v lokalnem in nacionalnem okolju. V njegovem sklopu je potekala tudi okrogla miza Inovacije na stičišču znanja in gospodarstva. Po besedah govornikov so za razvoj ključne inovacije, zanje pa potrebno sodelovanje gospodarske, akademske in raziskovalne sfere, kar je tudi ključno za ustavitev bega možganov v tujino.
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je povedal, da sodelovanje med akademsko skupnostjo in gospodarstvom obstaja že desetletja, na enih področjih bolj intenzivno, na drugih manj. "A to sodelovanje ne sme biti kampanjsko, kratkoročno za reševanje določenega problema, ampak dolgoročno, saj bomo šele takrat prišli do pravih rezultatov," meni.
Spomnil je, da smo v zadnjih letih v Sloveniji priča povečanim vlaganjem v znanost in izgradnjo raziskovalne infrastrukture, posodobljena je tudi zakonodaja. Zdaj se je po njegovih besedah treba osredotočiti na "vprašanje bolj učinkovitega prenosa znanja v prakso". "Moramo narediti ta korak naprej, da izboljšamo koristi od teh vlaganj in koristi od tega znanja, ki ga imamo v državi," je dejal.
Po njegovih besedah je treba spremeniti tudi pristop do črpanja sredstev EU. "Moramo si postaviti cilje, kaj želimo s temi sredstvi doseči, ne pa samo preverjati, ali smo porabili ta denar. Zavedati se moramo, da se bo z razvojem Slovenije obseg kohezijskih sredstev v prihodnje zmanjševal, zato moramo črpati sredstva direktno v Evropi, kjer je denarja še vedno dovolj. Slovenija ima glede na svojo velikost praktično neskončni vir financiranja na ravni Evropske komisije," je še povedal minister.
Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je opozoril, da je tudi za ohranitev suverenosti države pomembno, da lastništvo znanja ostane doma. "Ne pomaga, če učinkovito vzpostavljamo startupe, če, ko dosežejo neko raven, pridejo tuja podjetja in jih pokupijo. Tako se vsa dodana vrednost, ki smo jo ustvarili, odlije drugam. Mehanizme moramo narediti takšne, da bo poskrbljeno, da bodo rezultati našega inovativnega dela ostali v slovenskih rokah," je dejal.
Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je zavrnil očitke, da kadri, ki jih izobražujejo na slovenskih javnih univerzah, niso usposobljeni za delo v gospodarstvu. "Samo poglejmo, kako so naši kadri iskani v tujini. Naša naloga ni to, da ustvarimo ozko usmerjenega strokovnjaka, ampak široko razmišljujočega strokovnjaka, ki bo videl širše družbene probleme," je pojasnil.
Po ocenah rektorice Univerze na Primorskem Klavdije Kutnar je nujen nov pogled na financiranje projektov. "V Sloveniji se kot hudič križa bojimo povezovanja tržnega in javnega denarja. A če želi univerza narediti preboj na področju ustanavljanja startupov oz. spinoffov, moramo znati ustvariti ekosistem kroženja naložb. Včasih je treba tudi javni denar naložiti za kakšen start up v zasebnih rokah," je ponazorila.
Med podjetji, ki stavijo na povezovanje z univerzami, je farmacevtska družba Lek, ki sodi pod okrilje švicarskega Sandoza. Glavni izvršni direktor in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc je pojasnil, da so bili med razlogi za več kot milijardo evrov visoke investicije Sandoza v Sloveniji vrhunski kadri, ki so v tej državi na voljo, in vzpostavljen ekosistem med gospodarstvom, lokalno skupnostjo, civilno družbo, akademsko sfero, raziskovalnimi inštituti in vlado na področju farmacije.
"V izobraževalnem sistemu, ki ga imamo v Sloveniji, vzgojimo odlične profile. Pri tem pa je ključno, da je prisotna tudi gospodarska povezanost in možnost vplivanja na izobraževalne načrte, zato da dejansko ljudje, ko končajo fakulteto, pridobijo ključna znanja, ki jim potem pomagajo tekom karierne poti," je dejal.
Številne pozitivne učinke sodelovanja z univerzo je izpostavil tudi direktor Taluma Marko Drobnič. "Konkurenčnost lahko zagotavljamo zgolj z inovacijami. Potrebno je preseganje meje lastne zaverovanosti v to, da znamo vse narediti sami," je dejal.
