Na vrtu vsakdo najprej opazi trato in zasajeno cvetje, grmovnice in drevesa. Vendar so za lepo urejeno okolico hiše prav tako pomembni vrtne poti in pohištvo, na katerem lahko posedamo. Kako kar najbolje izkoristiti dane razmere, smo vprašali Karin Bejo, univ. dipl. inž. agr. in strokovnjakinjo za vzdrževanje parkovnih površin.
Vrtne poti naj bodo dovolj široke
Po vrtu ne hodimo kar vsepovprek, saj ne želimo uničiti trate in zasaditve, zato uredimo vrtne poti. Pri tem poznamo dva načina – projektno in naravno urejanje. Pri prvem načinu projektant na osnovi izkušenj in ureditve prostora vriše poti. Kadar pa so zelenice shojene na točno določenih mestih, govorimo o naravnem načinu umestitve poti v prostor, pravi sogovornica. "Če imamo potrpljenje in čas, je bolje izbrati tega. Ko začnemo uporabljati vrt in vse njegove elemente, pričnemo hoditi po poteh, ki se nam zdijo najbolj primerne. Trava bo na teh mestih shojena in bo tudi težje uspevala, mogoče pa bomo prečili tudi kakšen nasad. Sčasoma se nam bodo v vrtu pokazale poti, ki bodo ustrezale našemu načinu življenja, in najbolj smiselno je te shojene poti utrditi," je prepričana Karin Bejo.

Glavne vrtne poti naj bodo široke vsaj 150 centimetrov, to je namreč minimalna širina za hojo dveh ljudi vštric. Pri ožjih poteh bo moral nekdo hoditi po zelenici ali pa bomo vedno hodili eden za drugim. Druge, vzporedne poti so lahko ožje. "Zaradi varnosti je najbolje, da so poti v nivoju z zelenico, kar pri izvedbi z zamikom zlahka realiziramo, ker se navoz zemlje v dveh letih lepo posede. Pri novogradnjah moramo običajno ob utrjenih površinah zemljo dodatno navažati. Naravnih procesov, kakršen je posedanje zemlje, ne moremo pospešiti kljub našemu prepričanju, da je z mehanizacijo in težo vse mogoče," pojasnjuje Bejova. Najbolj pogosto so vrtne poti pri nas narejene iz betonskih tlakovcev, ki so poenoteni s tlakovanjem na dvorišču in dovozu, sledijo jim kamnite izvedbe s širšimi ali ožjimi fugami, ki so zapolnjene s peskom, betonom ali travo. "Trend lesenih oblog smo opustili, ker postanejo takšne poti zaradi vlage drseče in zato manj varne za uporabo v vlažnem vremenu. Redkokdo pa si omisli peščene poti, ker zahtevajo veliko vzdrževanja," opisuje sogovornica.
Pločnik okoli hiše naj ne bo preozek
Vrtne poti je mogoče urediti na več načinov. Najbolj enostavno je, da so narejene enako kot pločnik okoli hiše. “Ta naj bo širok vsaj 80 centimetrov oziroma malo širši, kot je napušč strehe. Če bi hoteli prihraniti pri materialu, bomo po ožjem pločniku težko hodili, sploh v zrelih letih, pri širini, manjši od napušča, pa bo del zelenice pod streho vedno suh in tam nič ne bo uspevalo ali pa bomo morali svoj čas nameniti vsakokratnemu dodatnemu zalivanju zelenice,” opozarja Karin Bejo.
Pri vrtnem pohištvu bodimo pozorni pri izbiri materiala
Nenazadnje si vrt okoli hiše omislimo tudi zato, da se lahko po napornem dnevu sprostimo in spočijemo, za to pa potrebujemo tudi kako klop, stol ali ležalnik, morda mizo, pri kateri beremo, kartamo, rešujemo križanke ali postrežemo gostom, skratka vrtno pohištvo. Večinoma ga uporabljamo na vrtni terasi, lahko pa stoji tudi v drugih vrtnih kotičkih, meni Karin Bejo. "Na pokriti terasi, ki predstavlja dodatno bivalno površino zunaj sten hiše, lahko uporabljamo skoraj katerokoli vrtno pohištvo, ki je lahko venomer na prostem, v lepem in slabem vremenu," dodaja.

Pri vsem vrtnem pohištvu, ki bo izpostavljeno vplivom dežja in sonca, bodimo pozorni pri izbiri materiala, saj je od tega odvisna doba uporabe. Lesene dele vrtnega pohištva lahko z naravnimi premazi zaščitimo, da bodo dlje časa obstojni. "Pri barvi vrtnega pohištva in blazin se odločimo za vpadljivo ali za umirjeno, nevtralno. V vsakem primeru pa imejmo v mislih, da bela barva v vrtu ni nevtralna, temveč je zelo vpadljiva in izstopa. Tudi zelena barva vrtnega pohištva je zelo vpadljiva in je težko v harmoniji z naravnimi zelenimi odtenki rastlin. Najlažje v vrtu vkomponiramo antracitno barvo, ki jo tudi najhitreje spregledamo, zato jo označimo za nevtralno," opozarja sogovornica.


