Tudi na dopustu se želimo počutiti kot doma

Med poletjem večina ljudi pogosteje kot sicer prenočuje zunaj doma, saj preživljamo počitnice v hotelih, hostlih, najetih apartmajih, gostiščih ali kampih, med dopustom pa si tudi večkrat privoščimo obrok v gostilnah ali restavracijah. Vsi ti objekti imajo tudi sanitarije, kopalnice, toaletne prostore ali kakorkoli jih pač imenujemo. Sanitarije pogosto niso v ospredju, a močno vplivajo na celostni vtis obiskovalca – dobro zasnovane sanitarije lahko po mnenju marsikoga izboljšajo ugled lokala ali nastanitve. Obenem pa slabo urejeni toaletni prostori zelo pokvarijo vtis gostov in so marsikdaj tudi razlog, da se tja ne želimo več vrniti. 

Kako se ureditev javnih sanitarij razlikuje od zasebnih kopalnic, čemu daje prednost in kaj se ji zdi pri tem najbolj pomembno, smo vprašali arhitektko Katarino Šauperl, ki je že zasnovala nekaj tovrstnih projektov, seveda pa ima izkušnje tudi kot uporabnica. Pri projektiranju toaletnih prostorov v gostinskih objektih se mora projektant držati določil Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti, ki določa, kako velike morajo biti sanitarije glede na število sedežev za goste, koliko narazen morajo biti denimo pisoarji, koliko sanitarij je potrebnih glede na število skupnih ležišč in podobno. "Sicer pa večjih razlik pri oblikovanju ni," meni sogovornica. Strinja se, da je vse večjemu številu ljudi pomembno, kako so oblikovane sanitarije, vendar v prvo vrsto ne postavljajo dizajna oziroma estetskega vidika, temveč funkcionalnost. "Najpomembnejše je seveda še vedno, da so sanitarije čiste, normalno opremljene, da niso zanemarjene, da imaš dovolj odlagalnih površin, ni pa treba, da so prestižne," je prepričana Šauperlova.

Funkcionalnost – več kot le osnovna potreba

Kaj pravzaprav razumemo pod pojmom funkcionalnost, ko govorimo o javnih toaletnih prostorih? Zlasti pri večjem številu obiskovalcev so ključni vidiki funkcionalnosti udobna uporaba, dobra osvetlitev, prostornost, kroženje zraka in premišljena razporeditev.  Oblikovanje je potem odvisno od tega, ali gre za večji gostinski lokal, kakršna je denimo restavracija, ali za hotelsko sobo oziroma apartma. V večjih sanitarijah je na prvem mestu - poleg čistoče - potreba po intimnosti, torej zaprtih kabinah, pregradnih stenah med pisoarji, ki so obenem dovolj narazen druga od druge, da uporabniku zagotovijo potrebno zasebnost. "Pri projektiranju se zato raje odločimo za manjše število enot, da omogočimo več intime. Osebno se mi zdi pomembno tudi dovolj jasno označevanje, katere toalete so namenjene moškim in katere ženskam," izpostavlja sogovornica. V sodobnih javnih sanitarijah se ji zdijo moteče tudi take oblikovalske rešitve, da mora uporabnik iskati milo, brisačke in koš za smeti. "Odsvetujem dizajnerske rešitve, ki niso praktične in povzročajo težave tako pri uporabi kot pri čiščenju," je konkretna oblikovalka.

Čistoča je alfa in omega

Sploh čiščenje in vzdrževanje je v gostinstvu in turizmu pomemben dejavnik. "Po mojih izkušnjah veliko ljudi ocenjuje kvaliteto gostinskega lokala po sanitarijah in čistoča je pri tem visoko nad vsem drugim na lestvici prioritet," meni sogovornica. Na vzdrževanje čistoče sanitarij bistveno vplivajo dostopnost za čiščenje, odporni materiali in dobra zasnova. "Prostor je treba načrtovati tako, da je v njem čim manj poroznih površin, ki vpijajo tekočine, kadar te škropijo naokoli. Poleg vode seveda tudi urin, ki potem oddaja neprijeten vonj," razlaga sogovornica. Sama zato namesto ploščic, med katerimi so porozne fuge, za tla raje izbere vinilne obloge ali epoksi oziroma podobne trajnostne premaze. "Res je sicer, da je tudi za fuge mogoče najti trajno elastične tesnilne mase, ki so sicer namenjene za zunanje površine, vendar so dražje. Možno je uporabiti tudi dekorativni beton, ampak ga je treba impregnirati, da ne vpija tekočine," našteva strokovnjakinja.

Pri izbiri materialov za javne toaletne prostore morajo investitorji tehtati med trpežnostjo materialov, njihovim videzom in cenovnim razponom. Pri tem je pogosto odločilna dolgoročna vzdržljivost, vendar ta ni vedno odvisna od cene izdelka. Pogosto so izdelki srednjega cenovnega razreda - najsi gre za talne ali stenske obloge, sanitarno keramiko, armature ali pohištvo - prav tako trpežni, lepi in uporabni kot izdelki višjega cenovnega razreda, ki pač nosijo podpis oblikovalca ali sodijo v prestižno blagovno znamko. 

Katarina Šauperl pravi, da materiale izbira glede na pretočnost sanitarij, torej število uporabnikov. "V zelo pretočnem prostoru, kot je denimo restavracija, kjer so sanitarije zelo obremenjene, možnost hitrega in enostavnega čiščenja pretehta nad estetskim vidikom oblikovanja. Dobro zasnovani in predvsem čisti prostori so vedno tudi lepi, medtem ko umazanim nič ne pomaga, če so še tako estetski," meni sogovornica. V zelo pretočnih sanitarijah je poleg fug težava tudi obraba talne obloge, pri slabši kakovosti se prej poznajo pohodne poti, zato je pomembno izbrati denimo keramične ploščice z visokim razredom obrabe. Izpostavlja še senzorsko splakovanje stranišča in delovanje pip, ki je higienično in obenem varčno. Uporabne se ji zdijo tudi pipe z vgrajenim sušilnikom za roke, prav tako senzorskim, opozarja le, da ta za delovanje potrebuje električno napeljavo in ga ni mogoče enostavno montirati namesto običajne armature. 

Najpomembnejša je kakovostna izvedba

V turističnih apartmajih in hotelskih sobah, kjer je pretok ljudi manjši, take rešitve po besedah Šauperlove niso potrebne. Tam se lahko oblikovalec tudi malo bolj prepusti domišljiji, čeprav mora biti funkcionalnost še vedno na prvem mestu. Odlagalne površine, obešalniki za brisače, držalo za toaletni papir, enostavna armatura pri prhi so morda malenkosti, ki pa so pri uporabi kopalnice za gosta zagotovo pomembnejše kot vzorec ploščic, oblika umivalnika ali dizajnerski dodatki. Bolj pomembna kot videz je tudi izvedba projekta, meni Katarina Šauperl. "Tudi vrhunska zasnova in materiali nam nič ne pomagajo, če je v breznivojski prhi premajhen naklon in voda ne odteka v kanaleto, če vrata kabine za prhanje ne tesnijo ali odtok ne požira dobro in okoli kabine nastaja poplava," našteva, kaj vse lahko gre v kopalnici narobe, če mojstri pri izdelavi niso dosledni.   

Lastniki gostinskih lokalov in nastanitvenih objektov se vedno bolj zavedajo tudi skrbi za okolje in pomena varčevanja z vodo in energijo. V ta namen se na primer vgrajujejo pametne armature z avtomatskimi senzorji, WC-kotlički z dvojnim splakovanjem, sušilniki rok, osvetlitve z zaznavanjem gibanja. Tovrstne tehnološke rešitve izboljšujejo uporabniško izkušnjo in zmanjšujejo porabo, s tem pa pomagajo prihraniti denar. Investitorji zato pri naročilu oblikovanja toaletnih prostorov vedno tehtajo med stroški in učinkom, saj proračun za tovrstno investicijo ni zanemarljiv. Pravilna izbira lahko pomeni manj popravil, nižje obratovalne stroške in ne nazadnje boljše ocene gostov. Katarina Šauperl meni, da je pri tem najbolje ubrati srednjo pot: "Najcenejši materiali običajno niso dovolj kakovostni, najdražji pa ne pomenijo nujno toliko boljše kakovosti, da bi se izplačali. Pogosto je mogoče kaj narediti z manj stroški, pa je prav tako estetsko in funkcionalno. Pomembno pa je, da so toaletni prostori po videzu usklajeni s preostalimi prostori, da je v objektu vidna neka rdeča nit. Potem se tudi obiskovalci dobro počutijo."