Ko pridejo topli meseci in se dnevi podaljšajo, se kuhanje iz notranjih prostorov hitro preseli na prosto. Ni boljšega občutka kot pripravljati kosilo sredi zelenja, z vonjem po žaru in kozarcem limonade v roki. Letne kuhinje so v zadnjih letih postale eden najbolj priljubljenih kotičkov zunanjih bivalnih površin. Ne le kot funkcionalna rešitev, temveč kot prava nadgradnja življenjskega sloga.
Zunanja kuhinja ni več zgolj prenosni žar in mizica za rezanje zelenjave. Postala je podaljšek notranje kuhinje, oblikovan z mislijo na estetiko, udobje in trajnost. A če želite, da bo vaša letna kuhinja tudi čez desetletje še vedno uporabna in lepa, potem je ključno, kako jo zasnujete - od materialov in zasnove do detajlov, ki odločajo o uporabni vrednosti. Na kaj torej paziti? O tem smo se pogovarjali s Tomažem Rakušo iz podjetja Dukin, strokovnjakom za načrtovanje in izvedbo letnih kuhinj.
Velikost ni vse, pomembna je pametna zasnova
Kako velika naj bo zunanja kuhinja, če želimo, da bo uporabna še čez deset let? "Bolj kot velikost na uporabnost vplivajo materiali, iz katerih je narejena," pojasni Tomaž Rakuša. "Ko snujemo svojo sanjsko kuhinjo, imamo veliko želja, kakšne vse aparate bi želeli imeti. Pomembno je, da ne izberemo poceni rešitev, saj imajo te običajno krajši rok uporabe. Strankam vedno predlagamo, da se odločijo za preverjenega proizvajalca z zgodovino in zagotovljenim servisom, da se ne bo zgodilo, da aparat po nekaj letih preneha delovati, popraviti pa ga več ni mogoče. To je še posebno pomembno pri vgradnih aparatih."
Priporoča, da se pri aparatih izbirajo preverjeni proizvajalci in takšni s standardnimi merami, da jih je ob morebitnih težavah mogoče enostavno zamenjati z drugo napravo. Glede velikosti kuhinje dodaja, da je ta predvsem odvisna od potreb uporabnika in razpoložljivega prostora. Če bo kuhinja pogosto v uporabi, svetuje vključitev vgradnih aparatov. Za občasno uporabo pa so bolj smiselni prenosni elementi.
Zunanja kuhinja na balkonu? Zakaj pa ne!
Na vprašanje, ali je mogoče in smiselno zunanjo kuhinjo urediti tudi na balkonu, odgovarja: "Da, seveda. Običajno za balkone in terase pridejo v poštev manjše kuhinje." Pri teh manjših kuhinjah je zelo pomembna izraba notranjosti. "Dodajamo izvlečne elemente, kot so predali in koši, ki ponujajo boljši izkoristek prostora in večjo ergonomijo," pravi. Priporoča tudi preklopne police, ki povečajo delovno površino in jih lahko preprosto zložimo, ko jih ne uporabljamo.
Balkonska kuhinja mora biti tudi dovolj lahka, da ne presega dovoljene nosilnosti. Betonske kuhinje zato na balkonih zaradi teže odpadejo. Ker so balkoni običajno delno nepokriti, veljajo enaka pravila kot za druge zunanje kuhinje: uporabljamo materiale, odporne proti vremenskim nevšečnostim, UV-žarkom, vlagi in mrazu, ki se enostavno čistijo in ne bledijo.
"Dostava je še ena stvar, na katero pogosto pozabimo," opozarja Rakuša. "Velike terase v stanovanjih v bloku lahko imajo prostor za večjo kuhinjo, a težave se pojavijo pri dostavi - dolžina dvigala, širina vrat ... Zato svetujemo, da se stranka pred nakupom o tem posvetuje s svetovalcem."
Ključni elementi za funkcionalno letno kuhinjo
"Vprašanje, kaj kuhinja nujno potrebuje, je zelo odvisno od želja strank," pravi Rakuša. Za nekoga je kuhinja brez žara nepredstavljiva, za drugega pa zadostuje že delovna površina in nekaj shranjevalnega prostora.
Minimalni standard letne kuhinje so po njegovih besedah delovna in shranjevalna površina, ki ju običajno dopolni še korito s pipo, če je izvedljivo. Žar ali gorilnik je stvar osebnih potreb. Pomembno pa je tudi razmisliti, kje bomo shranjevali prenosne aparate, če jih ne bo mogoče pustiti na prostem. Tak prostor je dobro vključiti že v načrt kuhinje.
Mere za udobno uporabo
Kuhinja naj ima vsaj 70 cm delovne površine, idealno pa je okoli 120 cm. "Seveda pa velja - več ko je površine, bolje je. Če je prostora malo, pa priporočamo preklopne elemente, ki po potrebi podaljšajo delovno površino," svetuje Rakuša.
Korito naj bo dimenzije vsaj 40 x 40 cm, da bo primerno tudi za pomivanje večje posode. Pomembno je, da ni postavljeno čisto na rob, ker potrebujemo prostor za delo ob njem.
Koš za odpadke je praktično del vsake letne kuhinje in naj bo v bližini korita, kar omogoča udobno uporabo. Izvlečni predali povečajo preglednost in dostop, nizki za pribor pa so skoraj nujni. "Pri večjih kuhinjah se splača razmisliti tudi o manjšem hladilniku, da nam ni potrebno pijače ali mesa shranjevati v naši notranji kuhinji. Primeren je hladilnik velikosti okoli 60 litrov, ki se lahko elegantno vgradi v kuhinjski sestav."
Večina vgradnih aparatov v letnih kuhinjah je široka 30 cm, kar zadostuje za osnovne funkcionalnosti in hkrati omogoča več prostora za druge elemente, še pojasni Rakuša.
Pod nogami naj bo trdno in pametno
Tla morajo biti dovolj stabilna in odporna. Talna obloga je lahko betonska plošča, tlakovci, ploščice in podobno trdna podlaga, svetuje Rakuša. Kot najbolj uporabno rešitev izpostavlja ploščice na buzonih, saj omogočajo enostavno polaganje napeljav pod kuhinjo in hiter dostop ob servisu.
Uporabni so tudi leseni podi ali WPC-obloge, vendar so ti materiali bolj občutljivi za umazanijo in poškodbe. "Če uporabimo les ali WPC, priporočamo dodatno ojačitev. Dobro je pripraviti podlago tako, da je ojačana na predelih, kjer bo kuhinja stala - pri nogicah -, da ne pride do posedanja."
Zaščita pred zmrzaljo
Zunanja kuhinja mora biti dobro pripravljena na zimo. "Vedno jo je treba izključiti iz vodovodne napeljave in izprazniti vse cevi. Najbolje jih je tudi izpihati s kompresorjem, da v ceveh in pipi ne ostane niti kapljica vode," opozarja Rakuša. Zmrznjena voda lahko poškoduje cevovod ali kartušo v pipi. "Elektriko prav tako izklopimo in kuhinjo pokrijemo s pokrivalom, ki diha. Plastična folija ni primerna, ker zadržuje vlago. Pokrivalo naj bo dobro pritrjeno, da ga niti močan veter ne odpihne," pravi Rakuša.
"Če uporabljamo in shranjujemo prenosne aparate, je tudi te boljše čez zimo odnesti v toplejše notranje prostore, da ne tvegamo nepotrebnih poškodb na elektroniki aparata," še sklene sogovornik.
