V zavodu Za dobro branje so skupaj s partnerji zasnovali nov literarni festival, posvečen kriminalkam. Prvi Krimifest bo potekal 29. oktobra ter med 6. in 9. novembrom na več ljubljanskih prizoriščih, med drugim na Vodnikovi domačiji, na njem pa bodo podelili tudi nagrado najboljšemu kriminalnemu romanu in najboljši kriminalni kratki zgodbi.
Tako svetovne kot slovenske raziskave kažejo, da so kriminalke poleg ljubezenskih romanov najbolj brana dela. Čeprav jih še vedno spremlja oznaka lahko branje, želijo s festivalom pokazati, katere so dejanske lastnosti tovrstnih zgodb, je odločitev za nov festival na novinarski konferenci utemeljila vodja zavoda Za dobro branje in programska vodja Krimifestiva Maša Jelušič.
"Čeprav kriminalke še vedno spremlja oznaka lahko branje, želimo s festivalom pokazati, katere so dejanske lastnosti tovrstnih zgodb"
Kot je povedala, so se festivalu odzvala ključna imena tega literarnega žanra v Sloveniji, kot so Tadej Golob, Avgust Demšar, Irena Svetek in Mojca Širok, ki bodo razkrili posamične aspekte pisanja kriminalnega romana. Temu pa so priključili še strokovni del, da bi predstavili, kako se razrešujejo resnični zločini.
V sodelovanju s kriminalisti in forenzičnim laboratorijem
V povezavi s tem so kot partnerji k festivalu pristopili Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Društvo kriminalistov Slovenije in Nacionalni forenzični laboratorij. Programska vodja upa, da bodo na ta način ustvarili "festivalski utrip drugačnega formata", za katerega upajo, da se bo nadaljeval tudi v prihodnjih letih.
Partnerji festivala so tudi nekatere slovenske založbe, kot producent pa je podpisan zavod Divja misel, ki upravlja z Vodnikovo domačijo, kjer bo potekal osrednji del dogodkov med 6. in 9. novembrom. Vodja zavoda Tina Popovič je pojasnila, da so k festivalu pristopili, ker se kriminalke "več piše, bere in kupuje, kot pa se jih misli, kritiško vrednoti in nagrajuje".
Najboljšo kratko krimizgodbo že izbrali
Ob zaključku festivala, ki ga bodo pospremili tudi krimikviz, začasna knjigarna in izmenjevalnica knjig, bodo namreč podelili dve nagradi: za najboljšo kriminalno kratko zgodbo, za katero je bil razpisan natečaj, ter za najboljši kriminalni roman iz produkcije dobrih 50 romanov, ki so izšli v letih 2023 in 2024.
Nagrado za najboljšo kratko kimizgodbo sta razpisala oba zavoda, na razpis pa je prispelo 73 zgodb, izmed katerih je žirija v sestavi Andrej Blatnik, Maša Jelušič in Irena Štaudohar izbrala zgodbo 73, ki jo je napisal Kamilo Lorenci. Kot je povedal Blatnik, so upoštevali domiselnost zapleta in razpleta, literarno veščino in umeščenost v slovensko okolje. Zmagovalna zgodba bo objavljena v Sobotni prilogi Dela, za objavo pa so priporočili še štiri kratke zgodbe, ki sicer kot literarna oblika po njegovih besedah izginjajo iz dnevnega tiska.
Iz produkcije kriminalnih romanov v preteklih dveh letih pa je žirija v sestavi Ana Geršak, Simon Popek, Veronika Šoster, Marcel Štefančič, jr. in Damjan Zorc nominirala pet del za nagrado pila. Nominirani so Estonia Avgusta Demšarja, Oj, Triglav, moj dom Tadeja Goloba, Kristalna smrt Marije Jakopin, Črni princ Irene Svetek in Praznina Mojce Širok. Nagrado, ki ni finančno podprta, so v obliki srebne pile, umeščene v knjigo, zasnovali v umetniškem ateljeju Skušek.
Prvi dogodek festivala bo 29. oktobra v Slovenski kinoteki, kjer bodo prikazali domnevno prvi slovenski kriminalni film Minuta za umor Janeta Kavčiča.
