V petek so na Glavnem odru 41. Slovenskega knjižnega sejma razglasili prejemnici literarne nagrade mira 2025. Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli Tanja Petrič in Marija Švajncer. Nominirane so bile še Ivana Kampuš, Petra Kolmančič in Katja Zakrajšek.
Nagrajenki je razglasila predsednica žirije za nagrado mira Helena Kraljič, žirijo pa so sestavljali še Mateja Seliškar Kenda, Marjan Pungartnik, Aleš Učakar in lanska mirina nagrajenka Evelina Umek. Žirija se je soglasno odločila, da bo letos nagradila dve nominiranki. Ob denarni nagradi sta prejeli še vsaka svoje likovno delo, ki ju je prispeval pesnik in likovni ustvarjalec Stojan Špegel.
Zbrane je nagovorila Darinka Kozinc, nova predsednica UO Mire, lanska nagrajenka mire Evelina Umek, za glasbeni del je poskrbela Sabina Vostner, prireditev pa je povezovala Tonja Jelen.
Obrazložitvi žirije
Tanja Petrič, prevajalka iz nemščine, literarna kritičarka, urednica in raziskovalka, že skoraj dve desetletji pomembno soustvarja slovenski literarni prostor. S svojim delom utemeljuje literarno ustvarjanje kot prostor poglobljenega premisleka, kulturnega dialoga ter etične občutljivosti. Na križiščih, ki jih spreminja v stičišča, se udejstvuje kot programska vodja festivalov, mentorica mednarodnih prevajalskih delavnic, raziskovalka, literarna producentka in pobudnica strokovnih kampanj. Kot predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev z delovno etiko in zagovorništvom za pravične pogoje dela krepi pomen in prepoznavnost stroke. Izrednega pomena za prihodnost prevajalskega področja na Slovenskem je tudi njeno aktivno spremljanje dogajanja na področju umetne inteligence in avtorskih pravic ter vodenje nedavne
kampanje osveščanja o jezikovnih poklicih. S svojim vizionarskim delom, občutkom za skupnost in neomajno zavezanostjo vrhunski literarni umetnosti Tanja Petrič v polnosti uresničuje vrednote nagrade mira – osebno pokončnost, odgovornost in ustvarjalno odprtost.
Marija Švajncer
Filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer je avtorica devetih filozofskih knjig, dveh monografij s področja literarne zgodovine, osmih pesniških zbirk, treh romanov za odrasle, treh mladinskih romanov, uglasbenih pesmic in uprizorjenih lutkovnih iger. Kot ustvarjalka na vseh področjih zna prikazati človekovo hladnost in slabost, vendar istočasno spretno išče tudi lepoto dobrega. Sporočilo o samosti, molku, praznini in iskanju bližine izraža na prefinjen način. V literaturi združuje bogat uvid v življenje in s posebno pozornostjo slika freske ljudi, ki v današnjem begajočem svetu iščejo pristnost in globino odnosov. V ospredje postavlja ženske like. Tankočutnost je močan izraz v njenem opusu, vendar se vanj nenehno tihotapi tudi kritičen pogled. Pri tem še posebej pridejo do izraza eksistencialne pesmi, ki prikazujejo človekovo hladnost in slabost. Z osebnostno držo, ki odpira prostor za druge, in s pokončno strokovnostjo literarne kritičarke, spodbuja izražanja in osebnostne integritete žensk.
