(INTERVJU) Barbara Švrljuga Hergovich: Kako lahko rečejo, da zanimanje za klasično glasbo upada!

Je bilo snovanje jubilejne, 80. sezone Koncertne poslovalnice ND drugačno, še bolj odgovorno, stresno, a seveda tudi zadovoljujoče?

"Osemdeset let je častitljiva številka in se te seveda globoko dotakne – pomislite samo, koliko zgodovinskih dogodkov, prelomnic in sprememb se zvrsti v osmih desetletjih! Tudi če se omejimo zgolj na glasbo, je dolga doba. V njej najdemo pomembne osebnosti, ki so pomembno kovale mariborsko kulturno življenje v povojni prenovi (denimo Ferdo Filipič, utemeljitelj tako časnika Večer kot Koncertne poslovalnice), cel niz glasbenikov, tako domačih kot tujih, ki si zaslužijo omembo v analih, nenazadnje pa tudi producentov, ki so, gnani z velikimi ideali in neomajno voljo, snovali zelo raznolike in zanimive projekte. Ob oziranju v to resnično bogato in pestro preteklost najstarejše koncertne poslovalnice nekdanje domovine sem prišla do zanimivega spoznanja, in sicer, da je stalnica njenega delovanja po eni plati trdnost prirejanja in obiskovanja koncertov kakovostne klasične glasbe v Mariboru, po drugi strani pa subtilno, a prav tako stalno spreminjanje njihove vsebine, v kateri se vselej zrcali duh časa. Spoznala sem, da so naši temelji trdni, da imamo veliko rezistenčno moč, predvsem pa kreativno svobodo, da se še naprej razvijamo in spreminjamo.

Pripravljanje slavnostne sezone je tudi zato zelo odgovorna naloga, vendar tudi zelo zadovoljujoča, saj se nam ponuja cela pahljača možnosti prirediti izjemne koncerte. Za te možnosti se imamo zahvaliti svojemu položaju v mednarodnih profesionalnih mrežah, ki je zelo dober – v tujini smo poznani in priznani kot dober in zanesljiv partner. Tak ugled, ki smo ga sistematično gradili dolga leta, je izredno dragocen, saj močno olajša sestavljanje programov in izbiro gostujočih umetnikov. Povedano drugače: odpira poti tudi do največjih zvezdnikov v klasični glasbi."

Odločili ste se, da boste osemko obrnili in namesto o starosti govorili o neskončnosti. "V družbi izjemnih gostov s samega vrha sodobnega glasbenega (po)ustvarjanja bomo proslavili brezmejno ljubezen do glasbe in njeno neskončno lepoto, neskončnost in brezmejnost njenih svetov, ki jih bomo odkrivali ali ponovno obiskali. Ter neskončno predanost umetnikov, ki kljub nestalnim in nemirnim časom - ali pa prav zaradi njih - ustvarjajo in poustvarjajo s še večjo vnemo, poglobljenostjo in odgovornostjo," ste zapisali. To se mi zdi odličen slogan. Kako pa v resnici koncipirate sezono? Je to kombinatorika med idejami in možnostmi? Seveda med umetniki, ki eventualno so na razpolago, izbirate po lastnih afinitetah ... 

"Me veseli, da vas je slogan pritegnil. Kaj bolj nakazuje neskončnost kot neujemljivo bistvo glasbe in nadčasovna vrednost glasbenih umetnin? Ampak imate prav, eno so ideje, drugo je vsakdanji posel in najlepše je, ko se obe skrajnosti najdeta v sozvočju. Konkretno – pri snovanju orkestrskega cikla smo povečini odvisni od načrta mednarodnih turnej orkestrov. Tu je treba biti vseskozi na preži, in ko zagledam nekaj zanimivega za nas, je treba odreagirati hitro in zgodaj pokazati interes. Da se v enačbo z ugodnim izidom ujamejo vse spremenljivke, je velikokrat potrebnega precej potrpljenja, nemalokrat je treba počakati nekaj sezon, preden lahko v Maribor pripeljemo solista ali orkester, ki si ga želimo. Tukaj pa se potem delo pravzaprav šele prične: sledijo programska, logistična in seveda finančna usklajevanja. Prav pri slednjih seveda na mednarodnem koncertnem trgu nismo zelo konkurenčni, ampak to poskušamo kompenzirati z nizom drugih prednosti – to so, kot sem že omenila, naš mednarodni ugled, zanesljivost in profesionalnost (managerji in agenture vedo, da bo za umetnike v Mariboru dobro poskrbljeno, da bodo koncerti pripravljeni na visokem profesionalnem nivoju ter da je publika dobro informirana). Seveda svoje doda še gostoljubnost, pri naštevanju vseh teh drobcev, ki pripomorejo k odločitvi za gostovanje pri nas, pa svojo vlogo včasih odigra tudi dobra geografska lega – nahajamo se tako rekoč sredi srednje Evrope, in če je po sreči, bo plan turneje potekal tako, da bo postanek v Mariboru tudi za umetnike praktičen. Potem so tu seveda še dogovori o primernem programu, izbiri glasbe. Tehtnica je tu zelo občutljiva, mešanica nastaja zelo premišljeno, z zvrhano mero posluha pa tudi takta. Seveda se vselej oziramo na pričakovanja in želje občinstva, na pretekle sezone, na programski lok sezone, ki jo pripravljamo – a priznati je seveda treba, da so možnosti izbire pogosto precej omejene. Ne le ker gre za uveljavljene orkestre in izvajalce, ki za turnejo pač ponudijo določen nabor glasbe, temveč zato, ker nenazadnje govorimo o ljudeh, umetnikih! Ti seveda niso 'džuboksi', da preprosto zaigrajo skladbo, ki jo pač naročiš in plačaš. Upoštevati pa je treba tudi povsem tehnične vidike in omejitve – če je orkester recimo na turneji z Mozartovimi simfonijami, pač ne more igrati Brahmsa ali Mahlerja, ki zahtevata povsem drugačno zasedbo. Tudi zato je možnost izbire pogosto skrajno omejena, nemalokrat smo celo pri 'vzemi ali pusti'. Res gre za precej zapleteno in občutljivo kombinatoriko, kar je seveda vsakič znova svojevrsten izziv. In dejstvo, da vedno znova uspejo imenitna gostovanja in nepozabni koncerti, dokazuje ne le, da se trud splača, ampak da znamo in zmoremo – da torej lahko sanjamo tudi najdrznejše sanje.

Pri komornih koncertih je vse to precej lažje, tudi zato se pri oblikovanju Komornega cikla včasih prav zares počutim kot Dahlov Čarli v tovarni čokolade. A na realna tla me tudi tukaj seveda hitro postavijo finance – žal je možnosti vedno več, kot si jih lahko privoščimo. Pa smo spet tam, ko je treba dati želje na stran, se vaditi v potrpežljivosti in mišljenju s trezno glavo ter temeljito premisliti in pretehtati, kaj, kdo in v kakšni kombinaciji je najboljša izbira za sezono."

Tri sezone vnaprej, vendar tudi last minute

Po navadi smo presenečeni, ko izvemo, za koliko časa vnaprej imajo zasedene urnike vrhunski umetniki. Najbrž se tudi vi dogovarjate za nekaj let vnaprej. 

"Seveda. Vrhunski solisti so zasedeni štiri ali pet let vnaprej. Pa tudi za naše orkestrske koncerte se začnemo dogovarjati vsaj tri sezone vnaprej. A nikar ne mislite, da je zato vse lepo utirjeno in delamo brez pretresov. Spomnimo se zgolj koronskega časa – takrat smo se morali v hipu naučiti povsem novih veščin, reagirati je bilo treba hitro, biti fleksibilen. A tudi brez epidemij se dogajajo presenečenja – denimo nekemu prireditelju financerji ali sponzorji porežejo sredstva in je prisiljen koncert znotraj že načrtovane turneje odpovedati. Ali obratno – neki orkester pridobi dodatna sredstva za mednarodno dejavnost in hitro išče možnosti nastopov v tujini. Naši sosedi Italijani recimo tradicionalno načrtujejo koncerte zelo pozno, zato so nekatere agenture pripravljene posebej zanje. V takšnih razmerah se vedno najdejo tudi možnosti za kakšno dobro 'last minute' rešitev, a le, če znaš odreagirati hitro in si dovolj fleksibilen. Vse skupaj je torej kot precej zapleten klasični ples v paru: nobenega koraka ne moreš narediti brez partnerja."

Ali pri snovanju programa sodelujete tudi s koncertnimi producenti v Ljubljani ali drugih bližnjih mestih? (Za gostovanja nekaterih večjih gledaliških produkcij v Ljubljani na primer velja, da se v Ljubljani "ustavijo" na poti s kakšnega festivala ...) Ko opazujem, bi rekla, da je na področju produkcije koncertov takšnega sodelovanja med Mariborom in Ljubljano relativno malo ... Se motim? 

"Ja, se! S sorodnimi prireditelji v Sloveniji smo v stiku, še posebno s Cankarjevim domom, ki s svojima Zlatim in Srebrnim abonmajem prireja cikla istega tipa, kot sta naša Orkestrski in Komorni abonma. Po eni strani je nujno, da se kot kolegi medsebojno podpiramo in informiramo o stanju in novostih na naši sceni ter se usklajujemo tako, da ponudba obojih ni preveč podobna. Hkrati pa tudi skupaj snujemo projekte. Praviloma je v vsaki sezoni vsaj en orkestrski ali komorni koncert nastal v koprodukciji ali v sodelovanju s Cankarjevim domom oziroma s še kakšnim prirediteljem, denimo Kulturnim domom iz Nove Gorice (v prihajajoči sezoni je tak projekt koncert Filharmonije iz Brna, katerega turneja je nastala brez posredovanja agentur, v sodelovanju Cankarjevega doma, orkestra in nas). Na ta način se trudimo delati racionalizirano in ekonomično ter uresničiti projekte, ki jih sicer na mednarodnem trgu ne najdemo ali si jih ne bi mogli privoščiti. Lep primer je prav omenjeni koncert Filharmonije iz Brna, ki nam bo v številni zasedbi predstavil čudovit, redko izvajan Dvořákov oratorij Stabat Mater."

Kako pomembno je lahko preprosto "pismo dobrodošlice"

Spomnim se, da je Brigita Pavlič včasih rekla, da marsikateri umetnik nikoli ne bi prišel, če bi šlo samo za honorar, ki so mu ga lahko ponudili. Finančni manko so kompenzirali z izjemno gostoljubnostjo, s posvečanjem gostom, pravite tudi vi. Pa vendar, predstavljam si, da so tarife fiksne in brez milosti? 

"To, kar je draga Brigita rekla nekoč, je še kako res tudi danes. Tistih, ki igrajo zgolj za honorar, ne boste tako hitro videli v Mariboru. In ja, precej je takih, a je na srečo še vedno več tistih umetnikov (prav tako vrhunskih), ki jim gre za umetnost in ne sledijo le finančnim vzgibom, temveč priložnostim za kakovostno razvijanje projektov. Ob tem je vsekakor še zmeraj bistveno, da umetnikom pokažemo pravo gostoljubnost. Včasih rečem – s kančkom pretiravanja, seveda – da gost za srečo potrebuje zgolj dobro prehrano, jasen urnik in prijazno osebo, ki mu je na voljo, če kaj potrebuje. Samo predstavljati si moramo, kako bi se počutili, če bi nenehno potovali sami, v istem mesecu ali celo tednu pristali v treh, štirih mestih, ki jih morda niti ne bi poznali, pa tudi časa, da bi jih spoznali, ne bi bilo. Velikokrat ni dovolj časa niti, da bi se informirali o tem, kje dobiti osnovne potrebščine! Utrujeni od poti, srečanj z novimi ljudmi, kulturami, navadami in pod nenehnim pritiskom urnikov, pa se morajo umetniki osredotočiti še na perfekten nastop. In tako leta, desetletja. Tako življenje prav zares ni enostavno, in če to razumeš, ti je hitro jasno, kaj ti ljudje zares potrebujejo. Pogosto nas nato preseneti, kako malo je dovolj – zadostuje že to, da jih prijazno sprejmemo, se jim posvetimo, jim prisluhnemo. Seveda že vnaprej prejmejo 'pismo dobrodošlice', v katerem so zbrane vse informacije, ki jih potrebujejo za svoje bivanje v Mariboru. To izjemno cenijo. In čeprav to ne zahteva veliko dela, vedno znova presenečeni ugotavljamo, da v večini mest v tujini tega (še) ne poznajo. Poleg tega je glasbenikom zelo pomembno, da dobijo priložnost igrati repertoar, ki jih v določenem obdobju kariere zares zanima, in to v družbi glasbenikov, s katerimi najraje sodelujejo. Radi jim prisluhnemo, saj gre za win - win situacijo – zadovoljni glasbeniki v pravih razmerah vendarle igrajo najbolje! Tudi to je eden ključev pri izbiranju naših glasbenih gostov. Zakaj bi se podili zgolj za denarjem in zvezdniki? Zvezdniški status še ni jamstvo, da bo koncert izjemen. Izvrsten in navdahnjen glasbenik pač! In po vseh letih, kar prirejam koncerte v Mariboru, lahko trdim, da tukajšnje občinstvo to prepozna in ceni."

Najbrž vam je pri snovanju programa v olajšanje zavest, da imate zvesto publiko, ki zaupa vašim izbiram. Ob predstavitvi sezone ste postregli s fascinantno statistiko: če sem si prav zapomnila, ste rekli, da se je v zadnjih letih obisk Komornega cikla povečal za 38 odstotkov, prodaja vstopnic za izven pa kar za 215 odstotkov. 

"Statistika je tudi nas fascinirala. Lahko dopolnim za tiste, ki jih zanimajo številke, ker je res izjemno: v desetletnem povprečju imamo pri Orkestrskem ciklu v letošnjem letu za 14 odstotkov več obiskovalcev, pri Komornem ciklu pa, kot ste omenili, za 38 odstotkov obiskovalcev več. Število abonentov Komornega cikla se je povečalo za 50 odstotkov glede na povprečje preteklih dvanajstih let, prodaja vstopnic za izven za omenjenih 215 odstotkov, pri Orkestrskem ciklu pa za 100 odstotkov.

V tej luči se sprašujem, zakaj vedno znova problematiziramo 'klasiko' in trdimo, da zanimanje upada? Sploh pri komorni glasbi je ta 'fama' precej prisotna. Pa prav zares ni tako! Tudi ni res, da se vse občinstvo stara – seveda se mnogi zvesti abonenti starajo, hkrati pa prihajajo vedno novi obiskovalci, ki vsak zase, a vendarle vse bolj množično odkrivajo klasično glasbo. Prav temu smo v zadnjih letih priča na naših koncertih. Mladi z njih odhajajo navdušeni, s tisto iskrico v očeh, ki naš trud poplača bolje kot vsaka statistika. Tudi zato ta pogovor izkoriščam za poziv vsem tistim mladim, ki še niso stopili v naše dvorane, naj pridejo, naj poizkusijo in začutijo takšno koncertno izkušnjo. Ob tem poziv velja tudi njihovim staršem, mentorjem, učiteljem – velikokrat namreč potrebujejo le malček spodbude in en tak prijazen poriv čez prag. Preostalo bodo nato naredili tisti na odru."

Starostno strukturo ste že omenili. Kdo so pravzaprav vaši redni poslušalci? Obstaja tipičen profil vaših abonentov? Mislila bi si, da so to vendarle najprej ljudje z glasbeno šolo, vsaj osnovno.

"Rekla bi, da je tradicionalno tipičen abonent izobraženec ali meščan, po možnosti z vsaj osnovno glasbeno izobrazbo, predvsem pa s kulturo obiskovanja umetniških dogodkov in z iskreno ljubeznijo do (klasične) glasbe. Dejstvo je, da je bilo včasih obiskovanje prireditev navada, saj je bilo drugih oblik razvedrila manj, hkrati pa premore starejša generacija verjetno več poslušalske kilometrine, ki ji omogoča zbrano spremljanje in užitek v glasbi dolge sape. Vendar, kot sem omenila, v zadnjih letih opažamo, da je vedno več interesa za koncerte med mlajšim občinstvom in ljudmi srednjih let. Na splošno se mi zdi, da je mlada generacija vsaj deloma drugačna v tem smislu, da je bolj reflektirana in nagnjena k premišljevanju. Danes ni več tako kul biti outsider (kot je bilo verjetno v najinem času), temveč gre bolj za iskanje smisla, iskanje lepega. In na tej poti prej ko slej srečaš klasično glasbo."

Prihajajo poslušalci tudi iz drugih delov Slovenije, morda tudi iz sosednjih držav?

"Prihajajo. Imamo celo nekaj avstrijskih abonentov, sicer pa se posamični obiskovalci odločajo predvsem na izbrane koncerte, ko želijo slišati določenega umetnika ali skladbo. Opažamo, da to velja tudi za lokalne poslušalce, od tod takšna statistika prodaje posamičnih vstopnic – obiskovalci se ne odločajo več nujno za abonma, ki jih obvezuje k obisku, temveč spontano, glede na čas in interes."

Infrastruktura, v kateri si ne želijo "biti videni"

Koncerti v rednem celoletnem programu poslovalnice - sploh z abonmajem - in tudi na Festivalu Maribor so finančno dostopni. Na Festivalu Ljubljana so za orkestrske sestave pa tudi za komorne zasedbe cene veliko višje. Kako se oblikuje cenovna politika? Z zavestjo, da naj ostane vrhunska umetnost dostopna vsem, ne samo finančnim elitam? (Ki jih takšna umetnost morda sploh ne zanima?)

"Cene vstopnic in abonmajev zavestno ohranjamo dostopne, saj smo prepričani, da imamo kot inštitucija, ki deluje v javnem interesu, dolžnost omogočiti dostop do umetnosti praktično vsakomur, ki ima interes. V prestižnih glasbenih ustanovah drugod je res običajno, da so cene vstopnic zastavljene zelo visoko, to upravičujejo visoki stroški produkcije koncertov ali opernih predstav, ki jih tam ponujajo. Res pa je tudi, da se stroški produkcij praviloma niti z astronomskimi cenami vstopnic ne pokrijejo in so državne subvencije za vse vitalnega pomena. Ampak takšna politika za Maribor nima smisla. Koncerte prirejamo za tiste, ki jih glasba zanima; nenazadnje je že naša infrastruktura takšna, da ljudje pridejo resnično zaradi glasbe, ne zaradi družabnosti ali zato, da 'bodo videni'. In prepričana sem, da se mnogi iz tovrstnih krogov, pa naj jim rečemo elita ali kako drugače, na koncert ne bodo spravili ne zaradi prestižnosti nastopajočih niti zaradi cene vstopnice."

V novo sezono bomo, kot je v navadi, vstopili s Festivalom Maribor. Kako se pa "drži" ta manifestacija? Redni program Koncertne poslovalnice ni beležil večjih pretresov in preobrazb, festival pa je nekajkrat zamenjal koncept, tudi glasbeno obdobje, iskal umetniške vodje ... Kaj je njegova specifika zdaj?   

"Septembrski festival v Mariboru – prej Baročni festival, nato Glasbeni september in zdaj Festival Maribor – je obenem začetek in vrhunec naše klasičnoglasbene produkcije, saj je kreativni glasbeni peskovnik in laboratorij, ki dovoljuje tudi eksperimentiranje, kakršnega si v sezoni recimo ne moremo privoščiti. Prav zato je ta festival tako dragocen, saj obenem odraža duh časa, v katerem nastaja, nakazuje pa tudi prihodnje poti – tako pri razvoju glasbe kot prirejanju koncertov in festivalov. Ker je tako zelo vpet v aktualni trenutek, se seveda nenehno spreminja. Tudi zato je vselej zanimiv, svež in mikaven ne le za občinstvo, ampak tudi za gostujoče glasbenike. Trenutno Festival Maribor umetniško vodi naš vrhunski klarinetist Mate Bekavac, širok, vsestranski glasbenik. Festival se pod njegovim vodstvom tematsko suče okoli aktualnih aspektov našega časa – letos se pod motom 'Zdaj ali nikoli' ukvarja prav s tematiko časa, kar je za glasbo kot umetnost v času še toliko bolj zanimivo. Bekavac oblikuje izvirne koncertne programe in k sodelovanju pritegne izjemne mednarodno uveljavljene glasbenike. Tako bomo letos imeli priložnost slišati niz vrhunskih mednarodnih godalcev, ki bodo tvorili jedro festivalskega ansambla in jih sicer v takšni intenzivnosti ne moremo doživeti kje drugje. Koncerte peljemo tudi na nenavadna prizorišča – letos bomo denimo koncertirali tudi v prostorih nekdanje cesarjeve moške kaznilnice pa v Marijini cerkvi na Gorci v Malečniku. Takšna doživetja so prava festivalska začimba, ki že tako prefinjenim in bogatim festivalskim okusom doda še piko na i."

Privabi festival še druge vrste publiko? Je s poskusi popularizacije (mešanjem zvrsti, modernizacijo pristopov ...) presegel horizont klasičnih poslušalcev klasične glasbe? 

"Na to vprašanje z veseljem odgovorim pritrdilno. Res smo opazili želen učinek: poslušalce, ki so na festival prišli zaradi jazzovskega koncerta ali sevdaha, so glasbeniki prepričali, nalezli so se festivalskega duha ter so prišli še na kak drug koncert, na katerem so nato slišali klasično ali sodobno glasbo. Bistveni sta odprtost in radovednost, nanju so obiskovalci festivala pripravljeni. Skupaj tako odkrivamo nove glasbene svetove in hkrati preživimo zelo lepe, bogate trenutke. Takšne izkušnje ostanejo v dobrem spominu."

Koncert tudi v nekdanji kaznilnici

In seveda, kar napovejte to, česar se najbolj veselite ali na kar ste najbolj ponosni - velja za sezono in za festival.

"Zelo me veseli, da bomo v sezoni, s katero vstopamo v slavnostno leto, našemu občinstvu predstavili niz zares izjemnih vrhunskih orkestrov in enkratne, tudi zvezdniške glasbenike. Gostovanje Filharmonije iz Brna, njihovega izjemnega zbora in solistov sem že omenila. Decembra nas čaka vrhunski nastop absolutne zvezdnice – ene najimenitnejših violinistk našega časa, Isabelle Faust, ki bo igrala z enim vodilnih nemških orkestrov, Simfoničnim orkestrom WDR. Nadaljevali bomo v bleščečem slogu in slavnostno leto zaznamovali z nastopi izjemnega Komornega orkestra iz Basla, naslednjega imenitnega nemškega orkestra, Simfonikov SWR ter seveda z vodilnim slovenskim orkestrom, Orkestrom Slovenske filharmonije. Komorni cikel bo še bolj raznolik in 'pozlačen' kot doslej – posebno sem vesela, da se k nam vračata sloviti Kvartet Ébène in genialni pianist Alexander Gadjiev.

Festival Maribor pa bo ponudil možnosti za odkritja novih glasbenih pokrajin, skozi katere nas bodo peljali izjemni glasbeniki – naj omenim vsaj Timothyja Ridouta, violista, ki je ta hip eden najbolj iskanih glasbenikov na svetu. Njegovih gostovanj si vneto želijo v največjih koncertnih središčih, od New Yorka do Tokia, vabijo ga na največje festivale po vsej Evropi, zato je prava sreča, da smo ga lahko pridobili za nekaj dni muziciranja v Mariboru. Omenila sem že, da bo tema festivala čas, njegovo minevanje in spreminjanje, poziv, da se ozremo okoli sebe, da se zavemo trenutka in (za)živimo v njem. Polno in pristno. Tudi zato bomo občinstvo popeljali iz Dvorane Union na različne lokacije, od Sodnega stolpa do Malečnika in tudi v že omenjene prostore nekdanje kaznilnice, katere zidovi molče pripovedujejo pretresljive zgodbe in nas opominjajo, da se ne smejo ponoviti. Živimo namreč v nemirnih časih. Tudi zato bodo naši koncerti obenem poziv k premisleku – časa in nas v njem. In prepričana sem, da bodo znova pustili globoko sled."